Vida Juvan: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m brisana oznaka za čiščenje, ker se mi zdi članek urejen |
slog |
||
Vrstica 4:
[[Slika:William Shakespeare, Romeo in Julija, Narodno gledališče v Ljubljani (2).jpg|thumb|left|250px|Vida Juvan kot Julija iz drame [[Romeo in Julija]] leta 1928]]
Na gledališkem odru je odigrala več kot 200 vlog in skupaj z vlogami v igranih programih drugih medijev izoblikovala več kot 500 likov. Po številnih mladostnih vlogah krhkih dekletc in fantičev, princes, naivk in sentimentalk se je v sodelovanju z [[Marija Vera|Marijo Vero]] izoblikovala v vodilno karakterno igralko zlasti ob številnih vlogah iz [[Shakespeare|Shakespearovih]] in [[Moliere|Molièrovih]] klasičnih besedil ter ustvarila vrhunske notranje protislovne, značajsko zapletene in problematične ženske postave v vlogah Linde v [[Arthur Miller|Millerjevi]] ''Smrti trgovskega potnika'', Janet Spence v [[Aldous Huxley|Huxleyjevem]] ''Giocondinem nasmehu'', Margetičke v [[Miroslav Krleža|Krleževem]] ''Vučjaku'' in še kje.
Bogato je bilo tudi njeno sodelovanje v [[Radiotelevizija Slovenija|Radiu Ljubljana]], kjer je začela igrati že kmalu po njegovi ustanovitvi leta [[1928]] ter v [[1930.|tridesetih]] letih [[20. stoletje|20. stoletja]] pisala tudi prve mladinske [[radio|radijske igre]]. Nastopila je tudi v številnih [[televizija|televizijskih igrah]], [[film]]ih in nadaljevankah ter sodelovala pri sedmih [[slovenski film|slovenskih filmih]]: ''[[Svet na Kajžarju]]'' ([[1952]]), [[Veselica (film)|''Veselica'']] ([[1960]]), ''[[Ples v dežju]]'' ([[1961]]), [[Samorastniki (film)|''Samorastniki'']] ([[1963]]), [[Lucija (film)|''Lucija'']] ([[1965]]), [[Strah (film, 1974)|''Strah'']] ([[1974]]) in ''[[Nobeno sonce]]'' ([[1984]]).▼
Bogato je bilo tudi njeno sodelovanje v [[Radiotelevizija Slovenija|Radiu Ljubljana]], kjer je začela igrati že kmalu po njegovi ustanovitvi leta [[1928]] ter v [[1930.|tridesetih]] letih [[20. stoletje|20. stoletja]] pisala tudi prve mladinske [[radio|radijske igre]].
Izredno pomembno je njeno pedagoško delo. Vzgojila je številne nove generacije igralk in igralcev slovenskega gledališča in s tem dala svojevrsten pečat njegovemu razvoju. Poročena je bila z režiserjem [[Slavko Jan|Slavkom Janom]] in preko njega v svaštvu s pisateljem [[Jože Čampa|Jožetom Čampo]] in literarnim zgodovinarjem [[Alfonz Gspan|Alfonzom Gspanom]].▼
▲
Leta [[1971]] je dobila [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] za življenjsko delo. Leta [[1977]] je prejela [[Borštnikov prstan]]. Prejela je tudi dve [[Sterijeva nagrada|Sterijevi nagradi]] – leta [[1959]] in [[1978]]. Leta [[1996]] jo je [[predsednik Republike Slovenije|predsednik republike]] [[Milan Kučan]] za dolgoletno gledališko delo odlikoval s [[srebrni častni znak svobode|srebrnim častnim znakom svobode]]-▼
=== Pedagoško delo ===
V obdobju [[1948]]–[[1972]] je poučevala dramsko igro na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za igralsko umetnost]] oz. [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]]. Vzgojila je številne nove generacije igralk in igralcev slovenskega gledališča in s tem dala svojevrsten pečat njegovemu razvoju.
=== Zasebno ===
▲
== Nagrade ==
▲Leta [[1971]] je dobila [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] za življenjsko delo. Leta [[1977]] je prejela [[Borštnikov prstan]]. Prejela je tudi dve [[Sterijeva nagrada|Sterijevi nagradi]]
== Glej tudi ==
{{kategorija v Zbirki}}▼
*[[seznam slovenskih igralcev]]
* [[seznam prejemnikov Prešernove nagrade]]
* [[seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
{{-}}
▲{{kategorija v Zbirki}}
{{PrejemnikiPresernoveNagrade}}
{{ZupanciceviNagrajenci}}
| |||