Uporabnik:ModriDirkac/Peskovnik: Razlika med redakcijama

'''*Rimsko cesarstvo''' ({{Jezik-la|Imperium Romanum}}  [ɪmˈpɛri.ũː roːˈmaːnũː] ; Koinē Greek) je bilo obdobje po [[Rimska republika|Republiki]] v [[Starorimska civilizacija|starem Rimu]] . Kot država je vključevalo obsežna ozemlja okoli [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]] v [[Evropa|Evropi]], [[Severna Afrika|severni Afriki]] in zahodni Aziji, ki so jim vladali cesarji . Od nastopa vladavine Cezarja Avgusta do obdobja [[Kriza tretjega stoletja|vojaške anarhije v 3. stoletju]] je bila [[Principat|to politična tvorba]] z [[Rimska Italija|Italijo]] kot središčem [[Rimska provinca|provinc]] in mestom [[Rim]] kot glavnim mestom (27. pr. N. Št.{{snd}}286 po Kr.). Po vojaški krizi je cesarstvu vladalo [[Dominat|več cesarjev,]] ki so si delili oblast nad [[Zahodno Rimsko cesarstvo|zahodnim rimskim cesarstvom]] in nad [[Bizantinsko cesarstvo|vzhodnim rimskim cesarstvom]] (znanim tudi kot bizantinsko cesarstvo). Rim je ostal nominalno glavno mesto obeh delov do leta 476, ko so carske znake poslali v Carigrad, potem ko so Odoakerjevi[[Barbari|"barbari"]], [[Goti|Goti barbaripod]] [[Odoaker|Odoakerj]]<nowiki/>evim vodstvom, [[Odoaker|zavzeli]] Ravenno in pozneje [[Romul Avgust|odstavili Romula Avgusta]] . Sprejem krščanstva kot državne vere Rimskega imperija leta 380 AD in padec Zahodnega rimskega imperija pod germanske kralje običajno označuje konec [[Antika|klasične antike]] in začetek [[Srednji vek|srednjega veka]] . Zaradi teh dogodkov, skupaj s postopno helenizacijo vzhodnega rimskega imperija, zato zgodovinarji ločujejo srednjeveško rimsko cesarstvo, ki je ostalo v vzhodnih provincah, kot [[bizantinsko cesarstvo]] .