Mehmed Paša Sokolović: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
Marko3 (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 34:
'''Mehmed Paša Sokolović''' ({{jezik-tr|Sokollu Mehmet Paşa}},{{jezik-sr|Мехмед-паша Соколовић/Mehmed-paša Sokolović}}), osmanski vojskovodja in [[vezir|veliki vezir]], * [[1506]], Sokolovići, [[Bosna in Hercegovina|Bosna]], [[Osmansko cesarstvo]], † [[11. oktober]] [[1579]], [[Istanbul]], [[Osmansko cesarstvo]].
 
Mehmed Paša je bil rojen v pravoslavni družini v vasi Sokolovići v bližini Ruda v vzhodni Bosni. Kot otroka so ga kot [[krvni davek]] (devşirme) odpeljali v [[Odrin]], da bi ga izšolali za [[janičar]]ja. Kmalu je postal poveljnik cesarske garde ([[1543]]-[[1546]]), veliki admiral vojne mornarice ([[1546]]-[[1551]]), [[beglerbeg]] (generalni guverner) [[Rumelija|Rumelije]] ([[1551]]-[[1555]]), tretji vezir (1555-15611555–1561), drugi vezir (1561-15651561–1565) in veliki vezir (1565-15791565–1579). Kot veliki vezir je služil kar trem [[sultan]]om: [[Sulejman I.|Sulejmanu I. Veličastnemu]], [[Selim II.|Selimu II.]] İn [[Murat III.|Muratu III.]] Skoraj petnajst let je bil ''de facto'' vladar Osmanskega cesarstva, dokler ga niso leta [[1579]] ubili. Poleg [[turščina|turščine]] je govoril tudi [[srbščina|srbsko]], [[perzijščina|perzijsko]], [[arabščina|arabsko]], [[italijanščina|beneško-italijansko]] in [[latinščina|latinsko]].
 
== Življenje ==
Vrstica 107:
[[3. marec|3. marca]] [[1573]] je Beneška republika podpisala z Osmanskim cesarstvom mirovno pogodbo, s katero je pristala na izgubo Cipra in višje davke in Sveta liga je razpadla. Osmansko cesarstvo je nato za osem let podaljšalo mirovno pogodbo še s Svetim Rimskim cesarstvom in vzdrževalo dobre odnose s [[Francija|Francijo]], [[Poljska|Poljsko]] in [[Rusija|Rusijo]]. Mehmed Paša se je začel pripravljati na nov napad na Benetke, vendar je njegove načrte prekrižala sultanova smrt.
 
Premoženje Mehmed Paše Sokolovića je okrog leta [[1573]] doseglo svoj višek in je bilo vredno 18 milijonov dukatov. Poleg redne plače velikega vezirja, ki je znašala 20 dukatov na dan, mu je moral vsak novoimenovani vezir plačati 50.000-60.000 dukatov, vsak novoimenovani beglerbeg pa 15.000-20.000, včasih celo 40.000 dukatov in samo [[guverner]] [[Egipt]]a v [[Kairo|Kairu]] mu je plačeval po 100.000 dukatov letno. V svoji državniški karieri je sklenil številne državne pogodbe, ki so prinašale koristi tudi njemu osebno: [[Avstrija]] mu je plačevala 9.000, [[Transilvanija]] 3.000, [[Vlaška]] 7.000 in [[Moldavija]] 3.000 dukatov letno. Plačevala mu je celo [[Beneška republika]] - po 4.000 dukatov letno. Samo ti davki so mu prinesli 31.000 zlatih dukatov na leto.
 
[[30. avgust]]a [[1574]] je veliki vezir imenoval svojega nečaka Antonija Sokolovića, [[metropolit]]a [[Hercegovina|Hercegovine]], za novega pravoslavnega [[nadškof]]a [[Ohrid]]a. Ko je [[23. oktober|23. oktobra]] istega leta umrl peški patriarh Makarij, je Antonij postal njegov naslednik. Naslednje leto je umrl tudi Antonij in na njegovo mesto je prišel drug Mehmedov nečak Gerasim Sokolović.