Uporabnik:ModriDirkac/Peskovnik: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ustvarjeno s prevodom strani »Roman Empire« |
ustvarjeno s prevodom strani »Roman Empire« |
||
Vrstica 12:
| {{native phrase|grc|Βασιλεία Ῥωμαίων|italics=off}}<br />{{smaller|{{nobold|{{transl|grc|Basileía Rhōmaíōn}}}}}}
}}|HDI_year=}}
'''Rimsko cesarstvo''' ( {{Jezik-la|Imperium Romanum}} [ɪmˈpɛri.ũː roːˈmaːnũː] ; Koinē Greek ) je bilo obdobje po [[Rimska republika|Republiki]] v [[Starorimska civilizacija|starem Rimu]] . Kot država je vključevala velika ozemlja okoli [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]] v [[Evropa|Evropi]], [[Severna Afrika|severni Afriki]] in zahodni Aziji, ki so jim vladali cesarji . Od pristopa Cezarja Avgusta k [[Kriza tretjega stoletja|vojaški anarhiji 3. stoletja]] je bila [[Principat|glavnina]] z [[Rimska Italija|Italijo]] kot velemestom [[Rimska provinca|provinc]] in mestom [[Rim]] kot glavnim mestom (27. pr. N. Št.{{snd}}286 AD). Po vojaški krizi je cesarstvu vladalo [[Dominat|več cesarjev,]] ki so si delili oblast nad [[Zahodno Rimsko cesarstvo|zahodnim rimskim cesarstvom]] in nad [[Bizantinsko cesarstvo|vzhodnim rimskim cesarstvom]] (znanim tudi kot bizantinsko cesarstvo). Rim je ostal nominalno glavno mesto obeh delov do leta 476, ko so carske znake poslali v Carigrad, potem ko so
Država predhodnica Rimskega imperija, Rimska republika (ki je v 6. stoletju pred našim štetjem [[Rimsko kraljestvo|nadomestila rimsko monarhijo]] ), se je v vrsti državljanskih vojn in političnih spopadov močno destabilizirala. Sredi 1. stoletja pred našim štetjem je bil [[Gaj Julij Cezar|Julij Cezar]] imenovan za večnega diktatorja in nato umorjen leta 44 pr. Državljanske vojne in [[Proskripcija|nesoglasja so se]] nadaljevali, vrhunec pa [[Vojna Antonija in Oktavijana|je bil zmaga]] [[Gaj Avgust Oktavijan|Oktavijana]], Cezarjevega posvojenega sina, nad [[Mark Antonij|Markom Antonijem]] in [[Kleopatra VII.|Kleopatro]] v [[Bitka pri Akciju|bitki pri Actiumu]] leta 31 pr. Naslednje leto je Oktavijan [[Egipt (rimska provinca)|osvojil]] [[Ptolemajsko kraljestvo|Ptolemajski Egipt]], s čimer se je končalo [[Helenistično obdobje|helenistično obdobje,]] ki se je začelo z osvajanjem [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] [[Makedonija (kraljestvo)|Makedonskega]] v 4. stoletju pr. Moč Oktavijana je nato postala nedotakljiva in leta 27 pred našim štetjem mu je [[rimski senat]] formalno podelil veliko moč in nov naslov <nowiki><i id="mwZw">Avgust</i></nowiki>, s čimer je postal prvi rimski cesar.
Vrstica 24:
=== Prehod iz republike v imperij ===
[[Slika:Statue-Augustus.jpg|sličica| ''[[Avgust pri Prvih vratih|Avgust Prima Porta]]''<br /><br /><br /><br /><nowiki></br></nowiki> (začetek 1. stoletja n. št.)]]
Rim se je začel širiti kmalu po ustanovitvi republike v 6. stoletju pred našim štetjem, čeprav se je izven italijanskega polotoka razširil šele v 3. stoletju pred našim štetjem. Potem je bil "imperij" (tj. Velika sila) že dolgo preden je imel cesarja. <ref>[[Roman Empire#Kelly|Kelly]], p. 4ff.</ref> <ref name="n1">[[Roman Empire#Nicolet|Nicolet]], pp. 1, 15</ref> <ref>Brennan, T. Corey (2000) ''The Praetorship in the Roman Republic''. Oxford University Press. p. 605.</ref> <ref>[[Roman Empire#Peachin|Peachin]], pp. 39–40.</ref> Rimska republika v sodobnem smislu ni bila nacionalna država, ampak mreža mest, ki so jim prepustila oblast (čeprav z različno stopnjo neodvisnosti od [[Rimski senat|rimskega senata]] ) in provinc, ki so jih upravljali vojaški poveljniki. Vladali so mu
Rim je od konca drugega stoletja pred našim štetjem trpel dolg niz notranjih konfliktov, zarot in državljanskih vojn, hkrati pa močno razširil svojo moč izven Italije. To je bilo obdobje krize Rimske republike . Proti koncu te dobe, leta 44 pred našim štetjem, je bil [[Gaj Julij Cezar|Julij Cezar za]] kratek čas večni diktator, preden je bil umorjen . Vojsko pod vodstvom [[Mark Antonij|Marka Antonija]] in Cezarjevega posvojenega sina [[Gaj Avgust Oktavijan|Oktavijana je]] frakcija njegovih atentatorjev pregnala iz Rima in jo v [[Bitka pri Filipih|bitki pri Filipih]] leta 42 pr. Delitev rimskega sveta med Antonijem in Oktavijanom med seboj ni trajala in Oktavianove sile so v [[Bitka pri Akciju|bitki pri Aktiju]] leta 31 pr. N. Št. [[Mark Antonij|Premagale sile Marka Antonija]] in [[Kleopatra VII.|Kleopatre]] [[Vojna Antonija in Oktavijana|, s čimer se je končala zadnja vojna Rimske republike]] . Leta 27 pred našim štetjem so senat in prebivalci Rima naredili Oktavianskega ''princepsa'' ("prvega državljana") s [[Prokonzul|prokonzulskim]] ''imperijem'', s čimer so začeli [[Principat]] (prvo obdobje rimske cesarske zgodovine, običajno od 27. pr. " Avgust " ("časti"). Čeprav je stara [[Ustava|ustavna]] mehanizacija ostala na mestu, jo je prevladoval Avgust. Čeprav je republika obstajala v imenu, so Avgustovi sodobniki vedeli, da gre zgolj za tančico in da ima Avgust v Rimu vso pomembno oblast. <ref>Syme, Ronald (1939) ''The Roman Revolution''. Oxford: Oxford University Press. pp. 3–4.</ref> Ker je njegova vladavina končala stoletje državljanskih vojn in začela obdobje miru in blaginje brez primere, je bil tako ljubljen, da je ''[[De iure - de facto|dejansko,]]'' če ne ''de jure,'' prišel na oblast monarha. V letih njegove vladavine se je pojavil nov ustavni red (delno organsko in deloma načrtno), tako da je po njegovi smrti ta novi ustavni red deloval kot prej, ko [[Tiberij|je bil Tiberije]] sprejet za novega cesarja.
| |||