Uporabnik:ModriDirkac/Peskovnik: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ModriDirkac (pogovor | prispevki)
ustvarjeno s prevodom strani »Roman Empire«
ModriDirkac (pogovor | prispevki)
ustvarjeno s prevodom strani »Roman Empire«
Vrstica 19:
 
Zaradi velikega obsega in dolgotrajnosti Rimskega imperija so rimske institucije in kultura močno in trajno vplivale na razvoj jezika, religije, [[Rimska umetnost|umetnosti]], [[Rimska arhitektura|arhitekture]], filozofije, [[Rimsko pravo|prava]] in [[Magistrat|oblik vladanja]] na ozemlju, ki ga je obsegalo, in daleč stran. [[Latinščina|Latinski]] jezik Rimljanov se je razvil v [[Romanski jeziki|romanske jezike]] srednjeveškega in modernega sveta, medtem ko je srednjeveška grščina postala jezik vzhodnega rimskega imperija. Sprejetje krščanstva v imperiju je privedlo do oblikovanja srednjeveškega krščanstva . [[Starogrška umetnost|Grška]] in [[rimska umetnost]] sta močno vplivali na [[Italijanska renesansa|italijansko renesanso]] . Rimska arhitekturna tradicija je služila kot osnova za [[Romanska arhitektura|romansko]], [[Renesančna arhitektura|renesančno]] in neoklasično arhitekturo, močno pa je vplivala tudi na islamsko arhitekturo . Rimsko pravo ima potomce v mnogih današnjih pravnih sistemih, na primer v [[Code civil|Napoleonovem zakoniku]], medtem ko so rimske republiške institucije pustile trajno zapuščino, ki je vplivala na [[Pomorske republike|italijanske republike mest in]] držav v srednjeveškem obdobju, pa tudi ZDA in druge moderne demokratične republike.
 
== Zgodovina ==
 
=== Prehod iz republike v imperij ===
[[Slika:Statue-Augustus.jpg|sličica| ''[[Avgust pri Prvih vratih|Avgust Prima Porta]]''<br /><br /><br /><br /><nowiki></br></nowiki> (začetek 1. stoletja n. št.)]]
Rim se je začel širiti kmalu po ustanovitvi republike v 6. stoletju pred našim štetjem, čeprav se je izven italijanskega polotoka razširil šele v 3. stoletju pred našim štetjem. Potem je bil "imperij" (tj. Velika sila) že dolgo preden je imel cesarja. <ref>[[Roman Empire#Kelly|Kelly]], p. 4ff.</ref> <ref name="n1">[[Roman Empire#Nicolet|Nicolet]], pp. 1, 15</ref> <ref>Brennan, T. Corey (2000) ''The Praetorship in the Roman Republic''. Oxford University Press. p. 605.</ref> <ref>[[Roman Empire#Peachin|Peachin]], pp. 39–40.</ref> Rimska republika v sodobnem smislu ni bila nacionalna država, ampak mreža mest, ki so jim prepustila oblast (čeprav z različno stopnjo neodvisnosti od [[Rimski senat|rimskega senata]] ) in provinc, ki so jih upravljali vojaški poveljniki. Vladali so mu ne [[Imperator|cesarji]], ampak letno izvoljeni [[Magistrat|sodniki]] (predvsem [[Rimski konzul|rimski konzuli]] ) v povezavi s senatom. <ref name="Ando p. 179">[[Roman Empire#Potter2009|Potter (2009)]], p. 179.</ref> Iz različnih razlogov je bilo 1. stoletje pred našim štetjem čas političnih in vojaških preobratov, ki so na koncu privedli do vladanja cesarjev. <ref name="Hekster">Hekster, Olivier and Kaizer, Ted (2011). Preface to ''Frontiers in the Roman World. Proceedings of the Ninth Workshop of the International Network Impact of Empire (Durhan, 16–19 April 2009)''. Brill. p. viii.</ref> <ref>[[Andrew Lintott|Lintott, Andrew]] (1999) ''The Constitution of the Roman Republic''. Oxford University Press. p. 114</ref> <ref>Eder, W. (1993) "The Augustan Principate as Binding Link," in ''Between Republic and Empire''. University of California Press. p. 98. {{ISBN|0-520-08447-0}}.</ref> Konzulova vojaška moč je temeljila na rimskem pravnem konceptu ''imperium'', ki dobesedno pomeni "poveljevanje" (čeprav običajno v vojaškem smislu). <ref>Richardson, John (2011) "''Fines provinciae''", in ''Frontiers in the Roman World''. Brill. p. 10.</ref> Občasno so uspešni konzuli prejeli častni naziv ''imperator'' (poveljnik) in to je izvor besede ''cesar'' (in ''imperij'' ), saj je bil ta naslov (med drugim) vedno prisoten zgodnjim cesarjem. <ref>Richardson, John (2011) "''Fines provinciae''", in ''Frontiers in the Roman World''. Brill. pp. 1–2.</ref>
 
Rim je od konca drugega stoletja pred našim štetjem trpel dolg niz notranjih konfliktov, zarot in državljanskih vojn, hkrati pa močno razširil svojo moč izven Italije. To je bilo obdobje krize Rimske republike . Proti koncu te dobe, leta 44 pred našim štetjem, je bil [[Gaj Julij Cezar|Julij Cezar za]] kratek čas večni diktator, preden je bil umorjen . Vojsko pod vodstvom [[Mark Antonij|Marka Antonija]] in Cezarjevega posvojenega sina [[Gaj Avgust Oktavijan|Oktavijana je]] frakcija njegovih atentatorjev pregnala iz Rima in jo v [[Bitka pri Filipih|bitki pri Filipih]] leta 42 pr. Delitev rimskega sveta med Antonijem in Oktavijanom med seboj ni trajala in Oktavianove sile so v [[Bitka pri Akciju|bitki pri Aktiju]] leta 31 pr. N. Št. [[Mark Antonij|Premagale sile Marka Antonija]] in [[Kleopatra VII.|Kleopatre]] [[Vojna Antonija in Oktavijana|, s čimer se je končala zadnja vojna Rimske republike]] . Leta 27 pred našim štetjem so senat in prebivalci Rima naredili Oktavianskega ''princepsa'' ("prvega državljana") s [[Prokonzul|prokonzulskim]] ''imperijem'', s čimer so začeli [[Principat]] (prvo obdobje rimske cesarske zgodovine, običajno od 27. pr. " Avgust " ("časti"). Čeprav je stara [[Ustava|ustavna]] mehanizacija ostala na mestu, jo je prevladoval Avgust. Čeprav je republika obstajala v imenu, so Avgustovi sodobniki vedeli, da gre zgolj za tančico in da ima Avgust v Rimu vso pomembno oblast. <ref>Syme, Ronald (1939) ''The Roman Revolution''. Oxford: Oxford University Press. pp. 3–4.</ref> Ker je njegova vladavina končala stoletje državljanskih vojn in začela obdobje miru in blaginje brez primere, je bil tako ljubljen, da je ''[[De iure - de facto|dejansko,]]'' če ne ''de jure,'' prišel na oblast monarha. V letih njegove vladavine se je pojavil nov ustavni red (delno organsko in deloma načrtno), tako da je po njegovi smrti ta novi ustavni red deloval kot prej, ko [[Tiberij|je bil Tiberije]] sprejet za novega cesarja.
 
=== Pax Romana ===
{{multiple image
| total_width = 600
| image1 = Nerva Tivoli Massimo.jpg
| image2 = Traianus Glyptothek Munich 72.jpg
| image3 = Bust Hadrian Musei Capitolini MC817.jpg
| image4 = Antoninus Pius (Museo del Prado) 01.jpg
| image5 = Marcus Aurelius Metropolitan Museum.png
| footer = The so-called [[Five Good Emperors]] (from left to right): [[Nerva]], [[Trajan]], [[Hadrian]], [[Antoninus Pius]] and [[Marcus Aurelius]]
}}
200 let, ki so se začela z Avgustovo vladavino, se tradicionalno šteje za ''[[Pax Romana]]'' ("rimski mir"). V tem obdobju je kohezijo imperija spodbujala stopnja socialne stabilnosti in gospodarske blaginje, ki je Rim še nikoli ni doživel. Upori v provincah so bili redki, vendar so se "neusmiljeno in hitro" zatrli, ko so se zgodili. <ref>Boatwright, Mary T. (2000) ''Hadrian and the Cities of the Roman Empire''. Princeton University Press. p. 4.</ref> Avgustov uspeh pri vzpostavljanju načel dinastičnega nasledstva je bil omejen s tem, da je preživel številne nadarjene potencialne dediče. [[Julijsko-klavdijska rodbina|Dinastija Julio-Claudian je]] trajala še štiri cesarje - [[Tiberij|Tiberija]], [[Kaligula|Kaligulo]], [[Klavdij I.|Klavdija]] in [[Neron|Nerona]] -, preden je v 69. letu našega štetja popustila v prepirljivem [[Leto štirih cesarjev|letu štirih cesarjev]], iz katerega je [[Vespazijan]] izšel kot zmagovalec. Vespazijan je postal ustanovitelj kratke [[Flavijci|dinastije Flavijev]], sledila mu je dinastija Nerva – Antonin, ki je ustvarila " pet dobrih cesarjev ": [[Nerva|Nervo]], [[Trajan|Trajana]], [[Hadrijan|Hadrijana]], [[Antonin Pij|Antonina Pija]] in filozofsko naklonjenega [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]] .
<nowiki>
[[Kategorija:Zahodna kultura]]