Uporabnik:ModriDirkac/Peskovnik: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
ustvarjeno s prevodom strani »Roman Empire« Oznake: zamenjano vikiprevajalnik prevod vsebine, razl. 2 |
||
Vrstica 1:
{{Infopolje Država|conventional_long_name=Roman Empire|currency=[[sestertius]],<ref group="n">Abbreviated "HS". Prices and values are usually expressed in sesterces; see [[#Currency and banking]] for currency denominations by period.</ref> [[aureus]], [[Solidus (coin)|solidus]], [[Solidus (coin)|nomisma]]|HDI=|GDP_PPP_year=|GDP_PPP=|area_rank=|area_km2=|demonym=|government_type=[[Elective monarchy|Semi-elective]], functionally [[absolute monarchy]]|common_name=Roman Empire|capital={{plainlist}}
* [[Rome]]<br />{{small|(''[[de facto]]'' and ''[[de jure]]'' from 27 BC to AD 286, only ''de jure'' from 286 to 476)}}
* [[Mediolanum]]<br />{{small|(286–402, [[Western Roman Empire|Western]])}}
* [[Ravenna]]<br />{{small|(402–476, Western)}}
* [[Nicomedia]]<br />{{small| (286–330, [[Byzantine Empire|Eastern]])}}
* [[Constantinople]]<br />{{small|(330–1453, Eastern)}}<ref group="n">Between 1204 and 1261 there was an interregnum when the empire was divided into the [[Empire of Nicaea]], the [[Empire of Trebizond]] and the [[Despotate of Epirus]] – all contenders for rule of the empire. The Empire of Nicaea is considered{{by whom|date=January 2020}} the legitimate continuation of the Roman Empire because it managed to re-take Constantinople.</ref>|image_map=RomanEmpire 117.svg|symbol_type=Imperial [[Aquila (Roman)|aquila]]|image_coat=Better Imperial Aquila.png|image_flag=Vexilloid of the Roman Empire.svg|native_name={{unbulleted list |item3_style=font-size:80%;padding-top:0.15em;line-height:1.15em
| {{native phrase|la|[[SPQR|Senatus Populusque Romanus]]}}
| {{native phrase|la|Imperium Romanum<ref group="n">Other ways of referring to the "Roman Empire" among the Romans and Greeks themselves included ''{{lang|la|Res publica Romana}}'' or ''{{lang|la|Imperium Romanorum}}'' (also in Greek: {{lang|grc|Βασιλεία τῶν Ῥωμαίων}} –
Vrstica 15 ⟶ 11:
''{{lang|la|Res publica}}'' means Roman "commonwealth" <!--?: Usually,--> and can refer to both the Republican and the Imperial eras. ''{{lang|la|Imperium Romanum}}'' (or "{{lang|la|Romanorum}}") refers to the territorial extent of Roman authority. ''{{lang|la| Populus Romanus}}'' ("the Roman people") was/is often [[Metonym|used to indicate the Roman state]] in matters involving other nations. The term ''Romania'', initially a colloquial term for the empire's territory as well as a [[Collective noun|collective name]] for its inhabitants, appears in Greek and Latin sources from the 4th century onward and was eventually carried over to the [[Eastern Roman Empire]] (see R. L. Wolff, "Romania: The Latin Empire of Constantinople" in ''Speculum'' 23 (1948), pp. 1–34 and especially pp. 2–3).</ref>}}
| {{native phrase|grc|Βασιλεία Ῥωμαίων|italics=off}}<br />{{smaller|{{nobold|{{transl|grc|Basileía Rhōmaíōn}}}}}}
}}|HDI_year=}}
'''Rimsko cesarstvo''' ( {{Jezik-la|Imperium Romanum}} [ɪmˈpɛri.ũː roːˈmaːnũː] ; Koinē Greek ) je bilo obdobje po [[Rimska republika|Republiki]] v [[Starorimska civilizacija|starem Rimu]] . Kot država je vključevala velika ozemlja okoli [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]] v [[Evropa|Evropi]], [[Severna Afrika|severni Afriki]] in zahodni Aziji, ki so jim vladali cesarji . Od pristopa Cezarja Avgusta k [[Kriza tretjega stoletja|vojaški anarhiji 3. stoletja]] je bila [[Principat|glavnina]] z [[Rimska Italija|Italijo]] kot velemestom [[Rimska provinca|provinc]] in mestom [[Rim]] kot glavnim mestom (27. pr. N. Št.{{snd}}286 AD). Po vojaški krizi je cesarstvu vladalo [[Dominat|več cesarjev,]] ki so si delili oblast nad [[Zahodno Rimsko cesarstvo|zahodnim rimskim cesarstvom]] in nad [[Bizantinsko cesarstvo|vzhodnim rimskim cesarstvom]] (znanim tudi kot bizantinsko cesarstvo). Rim je ostal nominalno glavno mesto obeh delov do leta 476, ko so carske znake poslali v Carigrad, potem ko so Odoakarski barbari [[Odoaker|zavzeli]] Ravenno in pozneje [[Romul Avgust|odstavili Romula Avgustula]] . Sprejem krščanstva kot državne vere Rimskega imperija leta 380 AD in padec Zahodnega rimskega imperija pod germanske kralje običajno označuje konec [[Antika|klasične antike]] in začetek [[Srednji vek|srednjega veka]] . Ti dogodki, skupaj s postopno helenizacijo vzhodnega rimskega imperija, zato zgodovinarji ločujejo srednjeveško rimsko cesarstvo, ki je ostalo v vzhodnih provincah, kot [[bizantinsko cesarstvo]] .
Država predhodnica Rimskega imperija, Rimska republika (ki je v 6. stoletju pred našim štetjem [[Rimsko kraljestvo|nadomestila rimsko monarhijo]] ), se je v vrsti državljanskih vojn in političnih spopadov močno destabilizirala. Sredi 1. stoletja pred našim štetjem je bil [[Gaj Julij Cezar|Julij Cezar]] imenovan za večnega diktatorja in nato umorjen leta 44 pr. Državljanske vojne in [[Proskripcija|nesoglasja so se]] nadaljevali, vrhunec pa [[Vojna Antonija in Oktavijana|je bil zmaga]] [[Gaj Avgust Oktavijan|Oktavijana]], Cezarjevega posvojenega sina, nad [[Mark Antonij|Markom Antonijem]] in [[Kleopatra VII.|Kleopatro]] v [[Bitka pri Akciju|bitki pri Actiumu]] leta 31 pr. Naslednje leto je Oktavijan [[Egipt (rimska provinca)|osvojil]] [[Ptolemajsko kraljestvo|Ptolemajski Egipt]], s čimer se je končalo [[Helenistično obdobje|helenistično obdobje,]] ki se je začelo z osvajanjem [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] [[Makedonija (kraljestvo)|Makedonskega]] v 4. stoletju pr. Moč Oktavijana je nato postala nedotakljiva in leta 27 pred našim štetjem mu je [[rimski senat]] formalno podelil veliko moč in nov naslov <nowiki><i id="mwZw">Avgust</i></nowiki>, s čimer je postal prvi rimski cesar.
V [[Zgodovina Rimskega cesarstva|prvih dveh stoletjih cesarstva se je]] začelo obdobje stabilnosti in razcveta brez primere, znano kot [[Pax Romana]] ("rimski mir"). Rim je dosegel svoje največje ozemeljsko prostranstvo med [[Trajan|Trajanovo]] vladavino (AD 98–117). Obdobje povečuje težave in upad začel z vladavino [[Komod|Commodus]] (177-192). V 3. stoletju je cesarstvo doživelo krizo, ki je ogrozila njegov obstoj, saj sta se [[Galski imperij|Galsko cesarstvo]] in [[Palmirsko cesarstvo|Palmirensko cesarstvo odcepila]] od rimske države, vrsto kratkotrajnih cesarjev, pogosto vojakov iz legij, pa je vodilo cesarstvo. Carstvo je bilo ponovno združeno pod [[Avrelijan|Avrelijanom]] ( r . 270–275 ). V prizadevanju za njegovo stabilizacijo je [[Dioklecijan]] leta 286 ustanovil dva različna cesarska središča na grškem vzhodu in latinskem zahodu. Kristjani so se na vplivne položaje povzpeli v 4. stoletju, po [[Milanski edikt|Milanskem ediktu iz]] leta 313. Kmalu zatem je [[Preseljevanje ljudstev|selitveno obdobje]], ki je vključevalo velike invazije germanskih ljudstev in [[Huni|Hunov]] pod vodstvom [[Atila|Atile]], pripeljalo do propada Zahodnega rimskega cesarstva. Z padcem Ravene pod [[Heruli|germanske Herulije]] in z Odoakrovo odstavitvijo Romula Avgusta leta 476, je zahodno rimsko cesarstvo dokončno propadlo; vzhodno rimski cesar [[Zenon (bizantinski cesar)|Zeno ga je]] formalno odpravil leta 480 po Kr. Kljub temu bodo nekatere države na ozemljih nekdanjega zahodnega rimskega cesarstva kasneje trdile, da so podedovale vrhovno oblast rimskih cesarjev, predvsem [[Sveto rimsko cesarstvo]] . Vzhodno rimsko cesarstvo je preživelo še eno tisočletje, dokler Konstantinopel leta 1453. ni padel pod [[Osmansko cesarstvo|Turke]] sultana [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmeda II]]
Zaradi velikega obsega in dolgotrajnosti Rimskega imperija so rimske institucije in kultura močno in trajno vplivale na razvoj jezika, religije, [[Rimska umetnost|umetnosti]], [[Rimska arhitektura|arhitekture]], filozofije, [[Rimsko pravo|prava]] in [[Magistrat|oblik vladanja]] na ozemlju, ki ga je obsegalo, in daleč stran. [[Latinščina|Latinski]] jezik Rimljanov se je razvil v [[Romanski jeziki|romanske jezike]] srednjeveškega in modernega sveta, medtem ko je srednjeveška grščina postala jezik vzhodnega rimskega imperija. Sprejetje krščanstva v imperiju je privedlo do oblikovanja srednjeveškega krščanstva . [[Starogrška umetnost|Grška]] in [[rimska umetnost]] sta močno vplivali na [[Italijanska renesansa|italijansko renesanso]] . Rimska arhitekturna tradicija je služila kot osnova za [[Romanska arhitektura|romansko]], [[Renesančna arhitektura|renesančno]] in neoklasično arhitekturo, močno pa je vplivala tudi na islamsko arhitekturo . Rimsko pravo ima potomce v mnogih današnjih pravnih sistemih, na primer v [[Code civil|Napoleonovem zakoniku]], medtem ko so rimske republiške institucije pustile trajno zapuščino, ki je vplivala na [[Pomorske republike|italijanske republike mest in]] držav v srednjeveškem obdobju, pa tudi ZDA in druge moderne demokratične republike.
<nowiki>
[[Kategorija:Zahodna kultura]]
[[Kategorija:Zgodovina Sredozemlja]]
[[Kategorija:Ukinitve v 470. letih]]
[[Kategorija:Ukinitve leta 476]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 27 pr. n. št.]]
[[Kategorija:Bivše države v Aziji]]
[[Kategorija:Bivše države na Apeninskem polotoku]]
[[Kategorija:Rimsko cesarstvo]]
[[Kategorija:CS1: dolga volume vrednost]]</nowiki>
|