Refleks: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Engelbert (pogovor | prispevki)
m pp
nfbm
Oznake: zamenjano vrnjeno vizualno urejanje
Vrstica 1:
'''Refleks''' je najenostavnejša oblika [[vedenje|vedenja]], pri katerem pride do hitrega, stereotipnega in nehotenega odziva na [[dražljaj]].<ref>{{navedi knjigo |editor=Purves, Dale s sod |year=2004 |title=Neuroscience |edition=3. |location=Massachusetts |publisher=Sinauer Associates, Inc}}</ref><ref>{{navedi splet| url=http://www.ifc.unam.mx/Brain/reflex.htm |title=The Reflex |work=A brief introduction to the brain |publisher=Instituto de Fisiologia Celular |author1=Gutierrez, Humberto|author2=Ormsby, Christopher |accessdate=21.2.2013}}</ref> [[Živčna mreža|Živčni mreži]], ki je za to odgovorna, pravimo [[refleksni lok]]. V najenostavnejši obliki sestavljata refleksni lok samo dva [[nevron]]a: senzorični nevron, ki zazna dražljaj in je neposredno povezan z motoričnim, ki sproži delovanje efektorja (npr. [[mišica|mišice]] ali [[žleza|žleze]]). Pogosteje pa je med njima še en ali več zaporedno povezanih internevronov, ki se povezujejo tudi z drugimi nevroni, ki posredujejo informacijo v [[osrednje živčevje]] in druge dele telesa.<ref name="Eckert">{{navedi knjigo |author=Randall, D.J. s sod. |year=2002 |title=Eckert Animal Physiology |edition=5. |publisher=W.H. Freeman & Co |isbn=0-7167-3863-5 |cobiss=1035599}}</ref>
 
Tak način organizacije je razširjen po vsem [[živali|živalskem kraljestvu]]. Kompleksneje grajene živali imajo večje število internevronov, kar omogoča prilagajanje vedenja in [[učenje]]. [[Pogojni refleks]] je pojav, pri katerem pride do reakcije na nevtralen dražljaj, ki ga je žival v procesu učenja povezala s pogojnim dražljajem. Prvi ga je opisal [[Ivan Petrovič Pavlov]], ki je vzbudil slinjenje poskusnega [[domači pes|psa]] z zvokom zvončka, če mu je nekaj časa dajal hrano ob spremljavi tega zvoka.<ref name="Eckert"/>
 
== Sklici in opombe ==
{{Opombe}}