Redakcija: 13:32, 20. januar 2020 uredi Ljuba brank (pogovor \| prispevki) 57.390 urejanj mBrez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 17:58, 3. maj 2021 uredi razveljavi Ljuba brank (pogovor \| prispevki) 57.390 urejanj dodano Novejše urejanje →
Vrstica 8: \| length = 813 km \| source1_elevation = 1.753 m \| discharge1 = ~~1.820~~1820 m³/s \| basin_size = 95.500 km² }} '''Rona''', tudi '''Rodan''' ([[antika\|antična]] ''R(h)odanus'', [[francoščina\|francosko]] ''Rhône'', [[okcitanščina\|okcitansko]] ''Ròse'', [[frankoprovansalščina\|provansalsko]] ''Rôno'', [[alemanščina\|alemansko]] ''Rhône/Rotten'') je ena glavnih evropskih [[reka\|rek]]. Izvira v [[švica]]rskem kantonu [[Valais]], teče proti zahodu skozi [[Ženevsko jezero]] v [[Francija\|Francijo]], kjer se v obliki delte izliva v [[Sredozemsko morje]]. Po njej je ~~imenovana~~je imenovanala jugovzhodna francoska [[~~seznam~~francoske ~~francoskih regij~~regije\|regija]] [[Rona-Alpe]], od 1. januarja 2016 dalje [[Auvergne-Rona-Alpe]]. == Geografija == Rona izvira na višini ~~1.753~~1753 m pod [[Ronski ledenik\|Ronskim ledenikom]] v [[Urnske Alpe\|Urnskih Alpah]], od koder teče skozi ledeniško dolino v smeri jugozahoda. Pri [[Martigny, Valais\|Martignyju]] se obrne na severozahod proti Ženevskemu jezeru. Iz jezera odteka pri [[Ženeva\|Ženevi]], po nekaj kilometrih zapusti Švico in se usmeri na jug vzdolž [[Francoska Jura\|Francoske Jure]]. Na njenem južnem robu se sprva obrne proti severozahodu, nato pa proti zahodu do [[Lyon]]a, kjer se združi z njenim največjim pritokom [[Saona\|Saono]]. Od tam ~~poteka~~teče vseskozi na jug do [[Arles]]a, kjer se razdeli na dva rokava Mala Rona (francosko ''~~Malo~~le Petit Rhône'') in Velika Rona (''~~Veliko~~le ~~Rono~~Grand Rhône''), oblikuje delto v regiji [[Camargue]], in se izliva v [[Levji zaliv]]. Rona je ena od štirih večjih rek, ki izvirajo v regiji Gotthard, skupaj z reko [[Reuss (reka)\|Reuss]], [[Ren]] in [[Ticino]]. [[Slika:Rhone bassin versant.png\|thumb\|300px\|right\|tok reke]] ==Etimologija == Ime ''Rhone'' nadaljuje latinsko ime ''Rhodanus'' (grško Ῥοδανός ''Rhodanós'') v grško-rimski geografiji. Galsko ime reke je bilo ''Rodonos'' ali ''Rotonos'' (od korena PIE ''*ret-'' 'teči, valjati', ki ga pogosto najdemo v imenih rek). Grško-rimsko, pa tudi rekonstruirano galsko ime je moškega spola, prav tako francosko ''le Rhône''. Ta oblika je preživela pri špansko / portugalskem in italijanskem soimenjaku, ''el / o Ródano'' oziroma ''il Rodano''. Nemščina je sicer sprejela francosko ime, vendar mu je dala ženski rod, ''die Rhone''. Prvotno nemško sprejetje latinskega imena je bilo tudi moško, ''der Rotten''; preživelo je le v Zgornjem Valaisu (dialektno ''Rottu''). V francoščini je pridevnik, ki izvira iz reke, ''rhodanien'', kot v ''le sillon rhodanien'' (dobesedno 'brazda Rone'), kar je ime dolgih, ravnih dolin reke Saône in Rhône, globoke špranje, ki teče proti jugu do Sredozemlja in ločuje Alpe od [[Centralni masiv\|Centralnega masiva]]. == Plovnost == Pred razvojem železnic in avtocest je bila Rona pomembna notranja trgovska in prometna pot, ki je povezovala mesta Arles, [[Avignon]], [[Valence]], [[Vienne (naselje)\|Vienne]] in Lyon s sredozemskimi pristanišči [[Fos-sur-Mer]], [[Marseille]] in [[Sète]]. Potovanje po Roni z barko je trajalo tri tedne. Z motornim plovilom traja zdaj le tri dni. Rona je razvrščena kot plovna pot razreda V za 325 km dolgem odseku od ustja Saone v Lyonu do morja v [[Port-Saint-Louis-du-Rhône]].<ref>[http://www.fluviacarte.com/fr/voies-navigables/region-bassin-sa%C3%B4ne-rh%C3%B4ne-8/voie-rh%C3%B4ne-121 Fluviacarte], Rhône</ref> Gorvodno od Lyona je bil 149-kilometrski odsek Rone ploven za majhne čolne do [[Seyssel, Ain\|Seyssela]]. Od leta 2017 je del med Lyonom in Sault-Brénazom zaprt za plovbo.<ref>[http://www.fluviacarte.com/fr/voies-navigables/region-r-8/voie--120 Fluviacarte], Haut Rhône</ref> Saône, ki je prav tako kanalizirana, povezuje pristanišča Rone z mesti [[Villefranche-sur-Saône]], [[Mâcon]] in [[Chalon-sur-Saône]]. Manjša plovila (do razreda I CEMT) lahko potujejo naprej proti severozahodu, severu in severovzhodu prek kanalov ''Center-Loire-Briare'' in ''Loing'' do [[Sena\|Sene]] preko kanala ''de la Marne à la Saône'' (nedavno imenovanega ''Canal entre Champagne et Bourgogne'') do [[Marna\|Marne]], preko kanala ''Vosges'' (prej imenovan ''Canal de l'Est - Branche Sud'') do [[Mozela\|Mozele]] in preko ''Canal du Rhône au Rhin'' do [[Ren]]a. Rona je zloglasna zaradi močnega toka, ko reka prenaša velike količine vode: včasih se doseže trenutno hitrost do 10 kilometrov na uro, zlasti v odseku pod zadnjo zaporo pri Vallabrègues in v razmeroma ozkem prvem preusmerjanju kanal južno od Lyona. 12 zapornic obratuje vsak dan od 5:00 do 21:00. Vse delovanje je centralno nadzorovano iz enega nadzornega centra v Châteauneufu. Komercialne [[Barža\|barže]] lahko po pooblastilu plujejo ponoči.<ref>{{Cite book\|title=Inland Waterways of France\|last=Edwards-May\|first=David\|publisher=Imray\|year=2010\|isbn=978-1-846230-14-1\|location=St Ives, Cambs., UK\|pages=210–220}}</ref> === Porečje === Švica

Rona: Razlika med redakcijama