Cerkev sv. Kancijana, Vrzdenec: Razlika med redakcijama

Cerkev se prvič omenja leta 1526, zasnova (romansko okno v severni steni), viri in ljudsko izročilo pa nakazujejo, da je starejša, najverjetneje iz zgodnjega 13. stoletja. Duhovnik naj bi se po požaru v vasi leta 1296 namreč preselil v Polhov Gradec in takrat se je bila tam ustanovilaustanovljena samostojna župnija.<ref>Simonišek 2018, str. 8.</ref> Kljub temu je vrzdenška cerkev ohranila poseben pomen, kar se kaže v večkratnih poslikavah. Cerkvena ladja je bila prvič poslikana al fresco ok. 1330 (starejša plast), nato še 1410—1420 (mlajša, t. i. goriška plast), obakrat z motivom Pohoda in poklona Svetih treh kraljev, na mlajši freski so bili upodobljeni tudi konjeniki.<ref name="Urbanc"></ref> Zanimivo je, da so kralji na starejši poslikavi usmerjeni proč od oltarja (h koru), na mlajši pa pričakovano proti oltarju.

Leta 1733 je bil na Vrzdencu ustanovljen kuratni beneficij (prvi kuratni beneficiat, Jožef Rozman oz. Rožman, je bil umeščen 26. aprila). Lesen glavni oltar je iz leta 1752. Osrednji kip, kip sv. Kancijana, ob straneh obdajata sv. Lovrenc in sv. Štefan, nad njimi pa Devica Marija na prestolu z apostolom sv. Tomažem in sv. Matijem ob strani. Leta 1859 je bil obnovljen, skupaj z novima stranskima oltarjema (levi oltar je posvečen [[Marijino brezmadežno spočetje|brezmadežnemu spočetju Device Marije]], s kipi sv. Joahima in sv. Ane ob strani, nad njimi pa sv. Jožefa s prepoznavnim atributom ozelenele palice in tesarskega kotnika; desni oltar je posvečen sv. Katarini, s kipi sv. LucijwLucije, sv. Barbare in zgoraj apostola sv. Petra) je 14. 8.avgusta 1859 blagoslovil vrhniški dean Andrej Pečar.<ref>Simonišek 2018, str. 10.</ref>

Cerkev je poleti 1925<ref>Iz tega leta so najstarejše fotografije vrzdenške cerkve. Simonišek 2018, str. 9.</ref> pod nadzorstvom spomeniškega urada oz. [[France Stele (umetnostni zgodovinar)|Franceta Steleta]] v načrtni akciji odkrivanja srednjeveških poslikav preiskal [[Matej Sternen]]. Pod apnenim beležem južne stene sta odkrila obe plasti fresk. Da bi razkrila starejšo, razmeroma dobro ohranjeno in ikonografsko zanimivo starejšo poslikavo, sta vrhnjo plast 1926 snela. Do leta 1957 jo je hranil Narodni muzej, nato je prešla v posest [[Narodna galerija Slovenije|Narodne galerije]] in jo je 1958 restavriral Emil Pohl.<ref name="<ref name="Artifiks">>{{Navedi splet|url=http://artfiks.kunsthisterik.net/2020/06/10/glasna-razmisljanja-france-stele-1886-1972-pt-3-podruznicna-cerkev-sv-kancijana-v-vrzdencu-pri-horjulu/|title=Artifiks: Portal za kulturne odvisnike|date=10. 6. 2020|accessdate=27. 4. 2021|website=[Glasna razmišljanja] FRANCE STELE (1886–1972), pt. 3: Podružnična cerkev sv. Kancijana v Vrzdencu pri Horjulu|publisher=Projektna skupina Vitrina meseca}}</ref><ref name="Urbanc">{{navedi splet |url=http://restavratorstvo-urbanc.si/2017/11/07/pohod-in-poklon-svetih-treh-kraljev-vrzdenec-kos/ |title=Pohod in poklon Svetih treh kraljev, Vrzdenec (kos) |accessdate=28. 4. 2021 |date=7. 11. 2017 |format=html |work=Anja Urbanc, konservatorka-restavratorka }}</ref> Danes so trije fragmenti teh fresk del stalne galerijske zbirke (Pohod Sv. treh kraljev, 104 x 102104×102 cm, ok. 1300, NG S 1258; Poklon Sv. treh kraljev (Kralj in dvorjan), 89 x 15089×150 cm, zač. 15. stol., NG S 1261a; Pohod Sv. treh kraljev (Kralj s spremstvom), 89 x 15089×150 cm, zač. 15. stol., NG S 1261b).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ng-slo.si/si/stalna-zbirka/1200-1600|title=Stalna zbirka 1200–1600|accessdate=27. 4. 2021|website=Narodna galerija}}</ref> Z južne stene sta snela tudi manjše fragmente (Del glave s perjanico, 40 x 4240×42 cm, ok. 1415, Dlan s posodico na ozadju s stiliziranimi cvetlicami, 24 x 4524×45 cm, ok. 1415,<ref name="<ref name="Artifiks">>{{Navedi splet|url=http://artfiks.kunsthisterik.net/2020/06/10/glasna-razmisljanja-france-stele-1886-1972-pt-3-podruznicna-cerkev-sv-kancijana-v-vrzdencu-pri-horjulu/|title=Artifiks: Portal za kulturne odvisnike|date=10. 6. 2020|accessdate=27. 4. 2021|website=[Glasna razmišljanja] FRANCE STELE (1886–1972), pt. 3: Podružnična cerkev sv. Kancijana v Vrzdencu pri Horjulu|publisher=Projektna skupina Vitrina meseca}}</ref> in verjetno Obris glave starejše plasti), ki pa jih hrani [[Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani]].<ref name="Križnar">{{navedi revijo |last1=Križnar |first1=Anabelle |last2= |first2= |year=18. 10. 2005 |title=Fragmenti stenskih poslikav, hranjeni na Filozofski fakulteti v Ljubljani, in njihova provenienca |journal=Zbornik za umetnostno zgodovino (Nova vrsta) |volume=41 |issue=41 |pages=163—177 |publisher=Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo |doi= |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-L9Z8OAC1/c4e9f66f-730c-4ac5-9b5a-3fed7a1465ee/PDF |accessdate=27. 4. 2021 }}</ref> Leta 1926 je Matej Sternen pregledal še prezbiterij in tudi tam odkril dve plasti fresk.

Konec leta 1992 je občinski izvršni svet sprejel predlog občinskega sekretariata za družbene dejavnosti, naj se cerkev razglasi za kulturni spomenik.<ref>{{Navedi revijo|date=5. 12. 1992|title=Cerkev Sv. Kancijana na Vrzdencu kulturni spomenik|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KHQST21N/7f07cd2f-ed27-44c7-8f01-23ad0428f0e8/PDF|magazine=Naša Komuna|page=2|access-date=27. 4. 2021}}</ref> Ta status ji je bil podeljen z odlokom 17. 3.marca 1993, ko je bila razglašena za kulturni spomenik z lastnostmi umetnostnega spomenika.<ref>{{navedi splet |url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1993-01-0571/odlok-o-razglasitvi-podruznicne-cerkve-sv--kancijana-v-verdencu-za-kulturni-spomenik |title=571. Odlok o razglasitvi podružnične cerkve Sv. Kancijana v Verdencu za kulturni spomenik, stran 548. |accessdate=27. 4. 2021 |date=5. 3. 1993 |format=html |work=Glasilo Uradni list Republike Slovenije}}</ref>