Mi (roman): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
n |
m →Vsebina: tn |
||
Vrstica 39:
D-503 se to hkrati gnusi in ga privlači, le s težavo se upira I-330. Ona ga nekega dne povabi v Starodavno hišo, ki je edina stavba z neprozornimi stenami v mestu, nekakšen muzej. Tam mu I-330 ponudi, da mu bo koruptivni zdravnik napisal opravičilo od dela, da bo lahko ostal z njo. D-503 zgrožen odide in se jo nameni prijaviti Varuhom, a tega ne zmore.
Začne sanjati, kar velja za simptom [[Duševna motnja|duševne motnje]]. Kljub temu ga I-330 še vedno neustavljivo privlači. Ta počasi razkrije, da je pripadnica skrivne organizacije MEFI, katere cilj je strmoglavljenje Države. Odpelje ga skozi skriven predor iz Starodavne hiše pod obzidjem. D-503 spozna prebivalce zunanjega sveta, ljudi, poraščene z dlako.
Z O-90 se odtujita, a ga ta vseeno roti, da jo oplodi. D-503 popusti, ko mu O-90 obljubi, da bo prepustila nelegalnega otroka Državi. Vendar pa kasneje O-90 spozna, da se ne bo mogla ločiti od otroka. Zato D-503 uredi, da jo I-330 pretihotapi iz mesta. Kmalu po tistem izbruhnejo izgredi v organizaciji MEFI. Že prej se razkrije, da so stopili v stik z D-503, ker želijo ugrabiti ''Integral'' in z raketnimi motorji podreti mesto, toda D-503 ne zmore izpeljati tega. V zadnjem dnevniškem zapisu D-503 nonšalantno pove, da je bil prisilno podvržen novo razviti operaciji, s katero ljudem onesposobijo predele možgan, odgovorne za domišljijo in čustva. Dobrotniku je po tistem povedal vse o organizaciji MEFI. Začuden je le, da se I-330 niti z mučenjem ni bila pripravljena odreči tovarišem. Ta ostane zvesta svojemu prepičanju, da tako kot ne obstaja največje število, tudi »zadnje« revolucije ne more biti.
| |||