Plautilla Nelli: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Lektoriranje ipd. |
|||
Vrstica 21:
== Življenje ==
Pulisena Margherita Nelli se je rodila v bogati družini v
Nelli je bila naklonjena številnim pokroviteljem (vključno z ženskami), ki so delale velike primere in miniature. Umetnostni zgodovinar 16. stoletja [[Giorgio Vasari]] je zapisal »in v hišah gospode po Firencah je toliko slik, da bi bilo dolgočasno, če bi poskušali govoriti o njih vseh«.<ref name="LPSA GV">{{cite book|last=Vasari|first=Giorgio|title=Lives of Painters, Sculptors and Architects|publisher=Everyman's Library|location=New York|edition=Vol. 1}}</ref> Fra' Serafino Razzi, dominikanski brat 16. stoletja, zgodovinar in ''Savonaroliano'' (učenec Savonarole), je imenoval tri redovnice Santa Caterine kot učenke Plavtile,
== Umetnost in slog ==
Čeprav je bila samouk, je kopirala dela [[manierizem|manierističnega]] slikarja [[Agnolo Bronzino|Agnola Bronzina]] in visokorenesančnega slikarja [[Andrea del Sarto]]. Njen glavni vir navdiha je bilo kopiranje del Fra Bartolomea, ki odražajo klasicizem, ki ga uveljavljajo Savonaroline umetniške teorije. Fra Bartolomeo je svoje risbe prepustil svojemu učencu, fra Paolinu, ta pa jih je prepustil »nuni, ki slika« v samostanu Santa Caterina da Siena. Nelli je svoje slike s svojim imenom podpisala kot ''Moli za slikarko'', kar potrjuje njeno vlogo kljub spolu.<ref>https://www.theguardian.com/artanddesign/2019/oct/19/renaissance-nun-regains-place-in-art-history-the-last-supper, Obnovljeno v slavo: Kako nuna iz 16. stoletja si povrnila mesto v umetnostni zgodovini. Ker so jo starši omejili na samostan, je Plautilla Nelli postala ena redkih umetnic renesanse. Njena pozabljena mojstrovina, ''Zadnja večerja'', je zdaj obujena.</ref>
Njeno delo jo od dela vplivnežev ločuje povišan občutek, ki ga je dodala izrazu vsakega svojega lika. Avtorica Jane Fortune se je kot primer sklicevala na njeno ''Objokovanje s svetniki'' in »surovo čustveno žalost, ki obkroža Kristusovo smrt, kot je prikazana skozi rdeče oči in vidne solze njenih ženskih figur«. Nellijino ''Objokovanje'', ki je zdaj v muzeju San Marco v Firencah, je spodbudilo tudi pisanje ''Slikarka-priorka renesančnih Firenc'', ki jo je napisal Jonathan K. Nelson.<ref name=":1">{{Cite journal|last=Dabbs|first=Julia K.|date=Fall 2010|title=Plautilla Nelli (1524—1588): The Painter-Prioress of Renaissance Florence by Jonathan K. Nelson|journal=Early Modern Women|volume=5|pages=303–306|jstor=23541533}}</ref> Večina
Je ena redkih umetnic, omenjena v Vasarijevem ''Življenje najboljših slikarjev, kiparjev in arhitektov''.<ref name=Vasari>{{cite book|last=Vasari|first=Giorgio|title=The Lives of the Most Excellent Painters, Sculptors, and Architects|year=2006|publisher=Modern Library|location=New York|isbn=978-0-375-76036-5|edition=Pbk}}</ref> Za njeno delo so značilne religiozne teme, na obrazih njenih likov pa so upodobljeni prikazi čustev. Nelli ni bila potrebna nobena formalna izobrazba in njene moške figure naj bi imele »ženske značilnosti«, saj je njen verski poklic prepovedoval preučevanje golih moških.
| |||