|
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo ([[UNESCO]]) imenuje [[Unescova svetovna dediščina|kraje svetovne dediščine]], ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina. Kraje svetovne dediščine ureja Unescova konvencija iz leta 1972.<ref>''"The World Heritage Convention"''. UNESCO World Heritage Centre. Pridobljeno 21. septembra 2010.</ref>
Kulturno dediščino sestavljajo spomeniki, kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi, skupine zgradb in najdišča, vključno z arheološkimi najdišči. Kot naravna dediščina so opredeljene naravne znamenitosti, kot so fizične in biološke tvorbe, geološke in fiziografske tvorbe, vključno s habitati ogroženih vrst živali in rastlin, ter naravne znamenitosti, ki so pomembne z vidika znanosti, ohranjanja ali naravne lepote.<ref>
''"Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage"''. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 1. februarja 2021. Pridobljeno 3. februarja 2021.</ref>
Bolgarija je konvencijo sprejela 7. marca 1974.<ref name=ref3>''"Bulgaria"''. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 21. aprila 2021. Pridobljeno 18. aprila 2021.</ref> Leta 2021 je imela na seznamu deset krajev. Prvi štirje – [[Bojanska cerkev]], [[Madarski konjenik]], [[Ivanovske skalne cerkve]] in [[Kаzanlăška grobnica|Tračanska grobnica v Kazanlăku]] – so bil na seznam vpisani leta 1979. Naslednji štirje so bili vpisani leta 1983, eden leta 1985 in zadnji leza 2017. Sedem krajev spada med kulturne, trije pa med naravne znamenitosti. [[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope|Starodavne prvobitne bukove gozdove Karpatov in drugih delov Evrope]] Bolgarija deli z enajst drugimi evropskimi državami. Na seznamu kandidatov ima Bolgarija šestnajst krajev.<ref name=ref3/>
==Seznam==
| 1979
| 43; i, iii (kulturni)
| Madarski konjenik je skalni relief s podobo viteza na konju, ki ubija leva. Spremljata ga ptič in pes. Relief je visok 23 metrov in vklesan v sto metrov visoko steno v bližini vasi Madara. Izklesan je bil v začetku 8. stoletja, ko je bila Madara sveto mesto Prvega bolgarskega cesarstva. Blizu reliefa je napis v srednjeveški grščini, ki opisuje dogodke v zgodnji bolgarski državi in njene kane.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/43|title=Madara Rider|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=18. aprila 2021|archive-date=23. marca 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210323161624/http://whc.unesco.org/en/list/43|url-status=live}}</ref><ref>{{cite book |last=Donchev |first=Slavi |title=The Madara Horseman |url=http://www.icomos.org/monumentum/vol23-24/vol23-24_6.pdf |volume=23–24 |date=1981 |publisher=[[International Council on Monuments and Sites|ICOMOS]] |pages=41–46 |ref={{harvid|Donchev1981}} |access-date=18. aprila 2021 |archive-date=23. februarja 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170223211732/http://www.icomos.org/monumentum/vol23-24/vol23-24_6.pdf |url-status=live }}</ref>
|-
! scope="row" | [[Kаzanlăška grobnica|Tračanska grobnica v Kazanlăku]]
| 1979
| 44; i, iii, iv (kulturni)
| Kаzanlăška grobnica je iz [[Helenistično obdobje|helenističnega obdobja]] s konca 4. stoletja pr. n. št. Ima obliko čebeljega panja (''tholos'') z ozkim prehodom in okroglo grobnico. Freske prikazujejo tračansko kulturo in pogrebne obrede. Grobnica je del večje [[Nekropola|nekropole]] v bližini tračanskega mesta Sevtopolis, prestolnice kralja [[Sevt III.|Sevta III.]] Odkrita je bila leta 1944. Freske so presenetljivo dobro ohranjene.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/44|title=Thracian Tomb of Kazanlak|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=18. aprila 2021|archive-date=17. aprila 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210417013500/https://whc.unesco.org/en/list/44|url-status=live}}</ref>
|-
! scope="row" | [[Ivanovske skalne cerkve]]
| 1979
| 45; ii, iii (kulturni)
| V 12. stoletju so začeli [[puščavnik]]i začeli cerkve, celice in samostane v pečinah nad reko Rusenski Lom blizu vasi Ivanovo v severni Bolgariji. Nekatere feske iz 14. stoletja, naslikane v času [[Drugo bolgarsko cesarstvo|Drugega bolgarskega cesarstva]], so najlepši primeri sloga Paleologov in tako po kompoziciji kot po motivih predstavljajo odmik od prejšnje [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinske]] [[Ikonografija|ikonografije]].<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/45|title=Rock-Hewn Churches of Ivanovo|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=18. aprila 2021|archive-date=21. junija 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190621135201/https://whc.unesco.org/en/list/45|url-status=live}}</ref>
|-
! scope="row" | [[Rilski samostan]]
| [[Slika:Rila Monastery, August 2013.jpg|150px|alt=Church with frescos, courtyard with tourists in front]]
|[[Kjustendil (okraj) |Okraj Kjustendil]]
| 1983
| 216; vi (kulturni)
| 1983
| 217; iii, iv (kulturni)
| Črnomorsko mesto Nesebăr se je začelo kot [[Tračani|tračanska]] naselbina in v 6. stoletju pr. n. št. postalo grška kolonija. Največ starin v mestu je iz grškega obdobja. Mednje spadata [[akropola]] in [[Apolon|Apolonov]] tempelj. V srednjem veku je bil Nesebăr pomembno bizantinsko krščansko središče. Iz tega obdobja so bazilika in mestne utrdbe. V 19. stoletju so se v mestu začele graditi lesene hiše v slogu bolgarskega narodnega preporoda.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/list/217|title=Ancient City of Nessebar|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=18. aprila 2021|archive-date=25. novembra 2010|archive-url=https://www.webcitation.org/5uVrSgOrH?url=https://whc.unesco.org/en/list/217|url-status=live}}</ref>
|-
! scope="row" | [[Naravni rezervat Srebǎrna]]
| 2017
| 1133; ix (naravni)
| Prvobitni bukovi gozdovi služijo za preučevanje širjenja evropske [[Bukev|bukve]] (''Fagus sylvatica'') na severni Zemljini polobli v različnih okoljih in okoljih v samem gozdu. Bolgarija gozdove deli z Albanijo, Avstrijo, Belgijo, Hrvaško, Nemčijo, Italijo, Romunijo, Slovaško, Slovenijo, Španijo in Ukrajino. Gozdovi so bili na seznam prvič vpisani leta 2007 v Romuniji in Ukrajini. Devet gozdov v Osrednjem balkanskem narodnem parku v Bolgariji je bilo dodanih leta 2017.<ref>{{cite web|url= https://whc.unesco.org/en/list/1133|title= Ancient and Primeval Beech Forests of the Carpathians and Other Regions of Europe|publisher= UNESCO World Heritage Centre|access-date= 7 September 2017|archive-date= 2. marca 2012|archive-url= https://www.webcitation.org/65rC3lS9Y?url=https://whc.unesco.org/en/list/1133|url-status= live}}</ref>
|}
==Seznam predlogov==
Poleg krajev, ki so že uvrščeni na seznam svetovne dediščine, lahko države članice predlagajo tudi nove kraje, ki po njihovem mnenju izpolnjujejo pogoje za vpis na seznam svetovne dediščine. Vpis na ta seznam je mogoč le, če je bil kraj prej na seznamu predlogov.<ref>"UNESCO World Heritage Centre – Tentative Lists". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 20. julija 2017. Pridobljeno 25. oktobra 2015.</ref> Bolgarija ima od leta 2021 na seznamu predlogov šestnajst krajev.<ref name=ref3/>
{|class="wikitable sortable plainrowheaders"
| 1984
| iii, iv (kulturni)
| Nominacija zajema neolitski bivališči iz 6. tisočletja pr. n. št. v Stari Zagori. Obe sta izjemno so dobro ohranjeni in sta najboljši na svetu iz tistega obdobja. Na tem najdišču je bilo najdenih več gospodinjskih pripomočkov, vključno s posodo, okraski, kamnitim orodjem, ročnimi brusilniki in pečema. Nad bivališčema je zdaj zgrajen muzej, odprt za obiskovalce.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/44/|title=Two neolithic dwellings with their interior and household furnishings and utensils completely preserved|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=22. aprila 2021|archive-date=22. aprila 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210422134346/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/44/|url-status=live}}</ref>
|-
! scope="row" | [[Magura]], jama z risbami iz bronaste dobe
| 1984
| iii, iv (kulturni)
| Mesto je ustanovil [[Rimsko cesarstvo|rimski cesar]] [[Trajan]] po [[Trajanovi dačanski vojni|dačanskih vojnah]] v začetku 2. stoletja n. št. Mesto je imelo pravokotno obliko in bilo obdano z utrjenim obzidjem. Kovalo je svoj denar. V [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskem]] obdobju je bilo sedež škofije, dokler ga niso v poznem 6. stoletju dokončno uničili [[Avari]].<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/47/|title=The ancient town of Nicopolis ad Istrum|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=25 April 2021|archive-date=4. avgusta 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200804033214/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/47|url-status=live}}</ref>
|-
! scope="row" | Poznoantična grobnica v Silistri
| 1984
| i, iii (kulturni)
| Rimska grobnica v Silistri je iz 4. stoletja n. št. Grobnica je redek dobro ohranjen primer poznoantičnega stenskega slikarstva. Vse stene grobnice so v celoti prekrite zs freskami v tehniki ''fresco-secco''. [[Friz]], ki teče vzdolž sten grobnice, ima 11 plošč, na katerih so portreti sužnjev in suženj, ki svojim gospodarjem prinašajo različna darila in oblačila.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/48/|title=The late ancient tomb of Silistra|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=25. aprila 2021|archive-date=19. julija 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200719050006/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/48/|url-status=live}}</ref>
|-
! scope="row" | [[Samostan Bačkovo]]
| 1984
| i, iv, vi (kulturni)
| Samostan je bil ustanovljen v 11. stoletju in je eden najstarejših samostanov na [[Balkan]]u. Predstavlja edinstveno kombinacijo treh srednjeveških kultur: [[Drugo bolgarsko cesarstvo|bolgarske]], [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinske]] in [[Gruzija|gruzijske]]. [[Kostnica]] je iz prvotnega samostana, medtem ko je bila cerkev Svetih nadangelov zgrajena v 12. do 14. stoletju, samostanska obednica pa v 17. stoletju. V samostanu je ohranjenih več [[Freska|fresk]] iz različnih obdobij.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/49/|title=The Bachkovo Monastery|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=25. april 2021|archive-date=25. aprila 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210425093329/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/49/|url-status=live}}</ref>
|-
! scope="row" | [[Melnik, Bolgarija|Melnik]] in [[samostan Rožen]]
| 1984
| i, iv (kulturni)
|Nominacija obsega srednjeveško mesto Melnik, trdnjavo nad njim in bližnji samostan. V njihovi okolici so naravne peščena [[Melniške piramide]]. Samostan je bil ustanovljen v srednjem veku in ima ohranjene dele s freskami in lesenimi oltarji iz 16. do 19. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/49/|title=The town of Melnik and the Rozhen Monastery|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=25. aprila 2021|archive-date=25. aprila 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210425093329/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/49/|url-status=live}}</ref>
|-
! scope="row" | Narodni park Rusenski lom
| 2004
| ii, iv, vi (kulturni)
| Mesto Plovdiv se nahaja na pomembnem koridorju, ki prečka Balkan. Naseljen je bil že v prazgodovini. Med mestnimi znamenitostmi so rimsko gledališče in stadion Filipopolisa iz klasične antike, ostanki iz srednjeveškega obdobja, hiše iz obdobja [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] in zgradbe v slogu bolgarskega narodnega preporoda.<ref>{{cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1948/|title=The Ancient Plovdiv|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=25. aprila 2021|archive-date=26. aprila 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210426124840/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1948/|url-status=live}}</ref>
|-
! scope="row" |Tračanska grobnica v Aleksandrovu
| 