Cerkev sv. Kancijana, Vrzdenec: Razlika med redakcijama

Cerkev je poleti 1925<ref>Iz tega leta so najstarejše fotografije vrzdenške cerkve.{{sfn|Simonišek|2018|p=9}}</ref> pod nadzorstvom spomeniškega urada oz. [[France Stele (umetnostni zgodovinar)|Franceta Steleta]] v načrtni akciji odkrivanja srednjeveških poslikav preiskal [[Matej Sternen]]. Pod apnenim beležem južne stene sta odkrila obe plasti fresk. Da bi razkrila starejšo, razmeroma dobro ohranjeno in ikonografsko zanimivo starejšo poslikavo, sta vrhnjo plast 1926 snela. Do leta 1957 jo je hranil Narodni muzej, nato je prešla v posest [[Narodna galerija Slovenije|Narodne galerije]] in jo je 1958 restavriral Emil Pohl.<ref name="<ref name="Artifiks">>{{Navedi splet|url=http://artfiks.kunsthisterik.net/2020/06/10/glasna-razmisljanja-france-stele-1886-1972-pt-3-podruznicna-cerkev-sv-kancijana-v-vrzdencu-pri-horjulu/|title=Artifiks: Portal za kulturne odvisnike|date=10. 6. 2020|accessdate=27. 4. 2021|website=[Glasna razmišljanja] FRANCE STELE (1886–1972), pt. 3: Podružnična cerkev sv. Kancijana v Vrzdencu pri Horjulu|publisher=Projektna skupina Vitrina meseca}}</ref><ref name="Urbanc">{{navedi splet |url=http://restavratorstvo-urbanc.si/2017/11/07/pohod-in-poklon-svetih-treh-kraljev-vrzdenec-kos/ |title=Pohod in poklon Svetih treh kraljev, Vrzdenec (kos) |accessdate=28. 4. 2021 |date=7. 11. 2017 |format=html |work=Anja Urbanc, konservatorka-restavratorka }}</ref> Danes so trije fragmenti teh fresk del stalne galerijske zbirke (Pohod Sv. treh kraljev, 104 x 102 cm, ok. 1300, NG S 1258; Poklon Sv. treh kraljev (Kralj in dvorjan), 89 x 150 cm, zač. 15. stol., NG S 1261a; Pohod Sv. treh kraljev (Kralj s spremstvom), 89 x 150 cm, zač. 15. stol., NG S 1261b).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ng-slo.si/si/stalna-zbirka/1200-1600|title=Stalna zbirka 1200–1600|accessdate=27. 4. 2021|website=Narodna galerija}}</ref> Z južne stene sta snela tudi manjše fragmente (Del glave s perjanico, 40 x 42 cm, ok. 1415, Dlan s posodico na ozadju s stiliziranimi cvetlicami, 24 x 45 cm, ok. 1415,<ref name="<ref name="Artifiks">>{{Navedi splet|url=http://artfiks.kunsthisterik.net/2020/06/10/glasna-razmisljanja-france-stele-1886-1972-pt-3-podruznicna-cerkev-sv-kancijana-v-vrzdencu-pri-horjulu/|title=Artifiks: Portal za kulturne odvisnike|date=10. 6. 2020|accessdate=27. 4. 2021|website=[Glasna razmišljanja] FRANCE STELE (1886–1972), pt. 3: Podružnična cerkev sv. Kancijana v Vrzdencu pri Horjulu|publisher=Projektna skupina Vitrina meseca}}</ref> in verjetno Obris glave starejše plasti), ki pa jih hrani Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.<ref name="Križnar">{{navedi revijo |last1=Križnar |first1=Anabelle |last2= |first2= |year=18. 10. 2005 |title=Fragmenti stenskih poslikav, hranjeni na Filozofski fakulteti v Ljubljani, in njihova provenienca |journal=Zbornik za umetnostno zgodovino (Nova vrsta) |volume=41 |issue=41 |pages=163—177 |publisher=Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo |doi= |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-L9Z8OAC1/c4e9f66f-730c-4ac5-9b5a-3fed7a1465ee/PDF |accessdate=27. 4. 2021 }}</ref> Leta 1926 je Matej Sternen pregledal še prezbiterij in tudi tam odkril dve plasti fresk.