Cerkev sv. Kancijana, Vrzdenec: razlika med redakcijama

Cerkev se prvič omenja leta 1526, zasnova (romansko okno v severni steni), viri in ljudsko izročilo pa nakazujejo, da je starejša, najverjetneje iz zgodnjega 13. stoletja. Duhovnik naj bi se po požaru v vasi leta 1296 namreč preselil v Polhov Gradec in takrat se je tam ustanovila samostojna župnija. Kljub temu je vrzdenška cerkev ohranila poseben pomen, kar se kaže v večkratnih poslikavah. Cerkvena ladja je bila prvič poslikana al fresco ok. 1330 (starejša plast), nato še 1410—1420 (mlajša, t. i. goriška plast), obakrat z motivom Pohoda in poklona Svetih treh kraljev, na mlajši freski so bili upodobljeni tudi konjeniki.<ref name="Urbanc"></ref> Zanimivo je, da so kralji na starejši poslikavi usmerjeni proč od oltarja (h koru), na mlajši pa pričakovano proti oltarju.
 
Leta 1733 je bil na VrzdecuVrzdencu ustanovljen kuratni beneficij (prvi kuratni beneficiat, Jožef Rozman oz. Rožman, je bil umeščen 26. aprila). Lesen glavni oltar je iz leta 1752. Osrednji kip, kip sv. Kancijana, ob straneh obdajata sv. Lovrenc in sv. Štefan, nad njimi pa Devica Marija na prestolu z apostolom sv. Tomažem in sv. Matijem ob strani. Leta 1859 je bil obnovljen, skupaj z novima stranskima oltarjema (levi oltar je posvečen brezmadežnemu spočetju Device Marije, s kipi sv. Joahima in sv. Ane ob strani, nad njimi pa sv. Jožefa s prepoznavnim atributom ozelenele palice in tesarskega kotnika; desni oltar je posvečen sv. Katarini, s kipi sv. Lucijw, sv. Barbare in zgoraj apostola sv. Petra) je 14. 8. 1859 blagoslovil vrhniški dean Andrej Pečar.
 
== Restavratorsko-konservatorska dela ==
2.047

urejanj