Med [[stoletna vojna|stoletno vojno]] je bila dolina Loare zaradi ključnih točk pogosto tarča napadov in plenjenja ter pod nadzorom tako angleškega kot francoskega kralja. [[Dofen]] Charles (kasnejši [[Karel VII. Francoski]]) je imel celo dvor v [[Chinon]]u celo svoj dvor. Do sredine 16. stoletja je [[Franc I. Francoski]] središče moči v Franciji iz doline Loare prenesel nazaj v staro prestolnico [[Pariz]]. Kljub temu je dolina Loare kraljem ter njihovim dvorjanom ostala priljubljen kraj, kjer so preživeli veliko svojega časa. Šele z nastopom [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]] in gradnjo [[Versailles]]a se je dvor trajno pomaknil v okolico Pariza, a bogata buržoazjaburžoazija in kraljevi miljenci so ob Loari dalje obnavljali stare gradovi ali gradili nove, razkošne dvorce kot svoje poletne rezidence za zasebni oddih ali nastopaštvo.
Med [[francoska revolucija|francosko revolcijorevolucijo]] je bilo veliko gradov oplenjenih in požganih. Mnogi plemiški lastniki jih zaradi denarnega pomanjkanja denarja niso mogli obnoviti, mnogeveč družinedružin pa soje lastništvo izgubileizgubilo zaradi usmrtitev neposrednih dedičev. V 19. stoletju je začelo gradove kupovati in obnavljati bogato meščanstvo, nekaj pa plemstvo med [[restavracija|restavracijo]] starega reda. Med [[prva svetovna vojna|prvo]] in [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so bilibila v več gradovih urejena nemška vojaška poveljstva; tudi po 1945 so nekateri ohranili sedež vojaškega štaba.
Danes so gradovi večinoma v zasebni lasti, v nekaterih lastniki še živijo, a se mnogi zavedajo njihovega kulturnega pomena in so gradovi zato stalno ali občasno deloma odprti za javnost; hkrati se s prihodki od ogledov financira vzdrževanje grajskih stavb. To velja tudi za gradove v občinski ali državni lasti, npr. grad Chambord, ki so pogosto preurejeni v muzeje in jih trumoma obiskujejo turisti. V nekaterih dvorcih so danes hoteli in prenočišča z zajtrkom (bed and breakfast).
