Krakov: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dodano |
dopolnjeno iz en wiki |
||
Vrstica 73:
Ob izbruhu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] 3. avgusta 1914 je Józef Piłsudski ustanovil majhno vojaško enoto, ''Pierwsza Kompania Kadrowa'' - predhodnico poljskih legij -, ki se je iz Krakova odpravila v boj za osvoboditev Poljske. Ruske čete so mesto novembra 1914 na kratko oblegale.<ref>Paweł Stachnik, Dziennik Polski, 21 September 2004. "Okrzyk na cześć cesarza"[http://www.twierdza.art.pl/a_okrzyk.htm]</ref> Avstrijska vladavina v Krakovu se je končala leta 1918, ko je oblast prevzel poljski likvidacijski odbor.
===
[[File:Rząca Tadeusz, Rynek Główny w Krakowie.jpg|thumb|left| Prodajalci cvetja v mestu Rynek. Prvi avtohrom na Poljskem, datiran leta 1912]]
Z nastankom Druge poljske republike je Krakov ponovno prevzel vlogo velikega akademskega in kulturnega središča z ustanovitvijo novih univerz, kot sta Univerza za znanost in tehnologijo AGH in Akademija za likovno umetnost Jan Matejko, vključno s številnimi novimi in bistvenimi poklicnimi šolami. Postal je pomembno kulturno središče za poljske Jude, vključno s [[sionizem|sionistično]] in bundistično skupino.<ref>{{cite web |title=Kraków after 1795 |url=http://www.yivoencyclopedia.org/article.aspx/Krakow/Krakow_after_1795 |publisher=YIVO |access-date=13 November 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181113161327/http://www.yivoencyclopedia.org/article.aspx/Krakow/Krakow_after_1795|archive-date=13 November 2018}}</ref> Krakov je bil tudi vplivno središče judovskega duhovnega življenja z vsemi svojimi manifestacijami verskega obreda od [[Ortodoksni Judje|ortodoksnega]] do [[Hasidijski Judje|hasidskega]] in [[Reformirano judovstvo|reformnega]] judaizma, ki je cvetel vzporedno.
Po invaziji nacistične Nemčije na Poljsko septembra 1939 je mesto Krakov postalo del generalne vlade, ločene upravne regije [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. 26. oktobra 1939 je nacistični režim zgradil Distrikt Krakau, eno od štirih okrožij države. Istega dne je mesto Krakov postalo tudi glavno mesto uprave. Generalni vladi je vladal Hans Frank, ki je imel sedež v gradu Vavel. Nacisti so si zamislili, da bi Krakov spremenili v popolnoma ponemčeno mesto; po odstranitvi vseh Judov in Poljakov, preimenovanju lokacij in ulic v nemški jezik ter sponzoriranju propagande, ki ga je poskušala prikazati kot zgodovinsko nemško mesto.<ref>[http://www.tygodnik.com.pl/dodatek-ks/04/sabor.html Cztery miasta w jednym – nowa historia wojennego Krakowa Niechciana "stolica" ] Agnieszka Sabor Tygodnik Powszechny Nr 4 (2794), 26 stycznia 2003</ref> 28. novembra 1939 je Hans Frank ustanovil ''Judenräte'' (judovske svete), ki naj bi jih vodili judovski državljani za izvajanje ukazov nacistov. Ti ukazi so vključevali registracijo vseh Judov, ki so živeli na tem območju, pobiranje davkov in skupine prisilnega dela.
Na predvečer vojne je v Krakovu prebivalo približno 56.000 Judov, skoraj četrtina od približno 250.000 prebivalcev. Do novembra 1939 se je judovsko prebivalstvo Krakova povečalo na približno 70.000. Po nemški statistiki iz leta 1940 je v celotnem okrožju Krakov živelo več kot 200.000 Judov, kar je preseglo 5 odstotkov celotnega prebivalstva v okrožju. Te statistike pa so verjetno podcenjene.<ref> "Encyclopedia of Camps and Ghettos, 1933-1945 - Vol. II: Ghettos in German-Occupied Eastern Europ[https://www.ushmm.org/research/publications/encyclopedia-camps-ghettos]</ref>
Med operacijo, imenovano ''Sonderaktion Krakau'', je bilo aretiranih več kot 180 univerzitetnih profesorjev in akademikov, ki so bili poslani v koncentracijska taborišča Sachsenhausen in [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachau]], čeprav so preživele pozneje izpustili na zahtevo uglednih Italijanov.<ref>Anna M. Cienciala, History 557 Lecture Notes, 2002 (Revised Fall. 2003), "16B. Eastern Europe in World War II: October 1939 – May 1945".[https://acienciala.ku.edu/hist557/lect16.htm] </ref>
Pred ustanovitvijo [[geto]]v, kar se je začelo v okrožju decembra 1939, so Jude spodbujali, naj pobegnejo iz mesta. Za tiste, ki so ostali, so se nemške oblasti marca 1941 odločile, da jih dodelijo v takrat primestno sosesko, okrožje Podgórze, ki je postal krakovski geto, v katerem je veliko Judov umrlo zaradi bolezni ali lakote. Sprva je bila večina getov odprtih in Judom je bilo dovoljeno prosto vstopiti in izstopati. Sčasoma so bili geti na splošno zaprti in varnost je postala strožja. Od jeseni 1941 so SS razvili politiko iztrebljanja z delom, ki je še poslabšala že tako turobno judovsko stanje. Prebivalci getov so bili kasneje pobiti ali poslani v nemška taborišča, vključno z Bełżecom in [[Auschwitz]]om, ter v koncentracijsko taborišče Kraków-Płaszów. Največje deportacije v okrožju so se zgodile od junija do septembra 1942. Natančneje, deportacija krakovskega geta se je zgodila v prvem tednu junija 1942, marca 1943 pa je bil geto dokončno likvidiran.
[[Roman Polanski]], filmski režiser, je preživel krakovski geto, medtem ko je [[Oskar Schindler]] iz geta izbral zaposlene, ki so delali v njegovi tovarni emajlirane posode, ''Deutsche Emailwaren Fabrik'' (na kratko ''Emailwaren'') in jih reševal iz taborišč.<ref> Crowe, David (7 May 2007). Oskar Schindler: The Untold Account of His Life, Wartime Activities, and the True Story Behind the List. Basic Books. ISBN 978-0-465-00253-5.</ref> Podobno so bili mnogi moški, ki so bili sposobni za fizično delo, rešeni pred deportacijami v uničevalna taborišča in namesto tega postavljeni v delovna taborišča po vsej državi. Septembra 1943 so bili iz krakovskega geta izgnani še zadnji Judje. Čeprav so oblasti mesto izropale, je Krakov ob koncu druge svetovne vojne ostal razmeroma nepoškodovan, ohranjena je bila večina zgodovinske in arhitekturne zapuščine mesta. Sovjetske sile so v mesto vstopile 18. januarja 1945 in začele aretirati Poljake, zveste poljski vladi v izgnanstvu ali tiste, ki so služili v domobranski vojski.
[[File:Rozwój terytorialny Krakowa - EN.svg|thumb|upright=1.35|right| Ozemeljska rast Krakova od konca 18. do 20. stoletja]]
Po vojni je bila pod Poljsko ljudsko republiko krakovska intelektualna in akademska skupnost pod popolnim političnim nadzorom. Univerze so bile kmalu prikrajšane za tiskarske pravice in avtonomijo. Stalinistična vlada je odredila gradnjo največje jeklarne v državi v novo nastalem predmestju Nowa Huta.<ref> Jagiellonian University centre for European Studies, see: ""Worker's paradise" of concrete"[https://web.archive.org/web/20090312094359/http://www.ces.uj.edu.pl/european/krakow/krakow_history.htm]</ref> Ustvarjanje orjaške jeklarne Lenin (zdaj Železarna Sendzimir v lasti Mittala) je zapečatilo preobrazbo Krakova iz univerzitetnega mesta v industrijsko središče. Nov delavski razred, ki ga je nanesla industrializacija Krakova, je prispeval k hitri rasti prebivalstva.
V prizadevanju, ki je trajalo dve desetletji, je krakovski nadškof [[Karol Wojtyła]] uspešno lobiral za dovoljenje za gradnjo prvih cerkva v novo industrijskih predmestjih. Leta 1978 je bil Wojtyła povzdignjen v papeža kot [[papež Janez Pavel II.]], prvi neitalijanski papež po 455 letih. Istega leta je UNESCO na prošnjo lokalnih oblasti uvrstil staro mestno jedro Krakova na seznam svetovne dediščine.
== Geografija ==
[[File:Camaldolese Monastery and Church in Bielany, Kraków.JPG|thumb|left| Samostan kamaldolijancev v Bielanyju]]
Krakov leži v južnem delu Poljske, ob reki Visli, v dolini ob vznožju [[Karpati|Karpatov]g, na nadmorski višini 219 m; na polovici poti med Krakovsko-Čenstohovsko Juro (poljsko ''Jura Krakowsko-Częstochowska'') na severu in [[Tatre (gorovje)|Tatrami]] 100 km na jugu, kar predstavlja naravno mejo s [[Slovaška|Slovaško]] in [[Češka|Češko]]; 230 km zahodno od meje z [[Ukrajina|Ukrajino]].
V Krakovu je pet naravnih rezervatov s skupno površino približno 48,6 hektarja. Ta območja so zaradi svoje ekološke vrednosti zakonsko zaščitena. Zahodni del mesta vzdolž severne in severozahodne strani meji na območje mednarodnega pomena, znano kot ''Jursko zatočišče Bielany-Tyniec''. Glavni motivi za zaščito tega območja so rastlinske in živalske vrste ter geomorfološke značilnosti in krajina območja.<ref>Witold Stefan Alexandrowicz and Zofia Alexandrowicz, Acta Carsologica, Slovenian Academy Of Sciences "Pattern of karst landscape of the Cracow Upland (South Poland)". Archived from the original[https://web.archive.org/web/20070926223856/http://carsologica.zrc-sazu.si/?stran=article&id=185]</ref> Drugi del mesta se nahaja znotraj ekološkega 'koridorja' doline reke Visle. Ta koridor je ocenjen kot mednarodno pomemben del vseevropskega ekološkega omrežja.<ref>Institute of Environmental Sciences of the Jagiellonian University, "The forms of nature protection within the city limits"[https://web.archive.org/web/20070824022636/http://www.eko.uj.edu.pl/przyrodakrakowa/formy_e.htm]</ref> Središče mesta leži na levem (severnem) bregu reke.
Po mnenju [[Köppova podnebna klasifikacija|Köppnove podnebne klasifikacije]] ima Krakov vlažno kontinentalno podnebje, ki se lahko opredeli kot [[oceansko podnebje]]. Povprečne poletne temperature so od 17° do 22°C, zimske pa od -2 do -0,5°C.
== Turizem ==
| |||