Krakov: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
→Zgodovina: dodano |
||
Vrstica 46:
== Zgodovina ==
[[File:Krakow nagrobek Kazimierza W.jpg|thumb|upright|left| Grobnica Kazimirja III. Velikega v Vavelski stolnici. Krakov je bil glavno mesto Poljske med letoma 1038 in 1596]]
Zgodovina Krakova se začne z dokazi o naselju iz [[kamena doba|kamene dobe]] na sedanjem mestu hriba Vavel. Legenda krakovsko ustanovitev pripisuje mitskemu vladarju Krakusu, ki ga je zgradil nad jamo, ki jo je zasedel zmaj ''Smok Vavelski''. Krakus je zaslužen tudi za gradnjo gradu Vavel in ubijanje zmaja tako, da ga je nahranil z mrtvo ovco, polno žvepla. Slednje je Krak čevljar postal Krakus princ in kasneje kralj.<ref>{{cite journal |journal=mental floss |date=March–April 2012 |title=A Dragon for the Digital Age |first=Adam K. |last=Raymond |volume=11 |number=2}}</ref> Prva zabeležena omemba Krakusa, ki se je takrat pisal ''Grakch'', je v ''Chronica seu originale regum et principum Poloniae'' iz leta 1190.
Prvi pisni zapis o imenu mesta sega v leto 965, ko je bil Krakov opisan kot opazno trgovsko središče, ki ga je najprej nadzorovala Moravska (876–879), vendar ga je češki vojvoda [[Boleslav I. Češki|Boleslav I.]] zajel leta 955. Prvi priznani poljski vladar [[Mješko I.]] je Krakov odvzel Češki in ga proti koncu vladavine vključil v posesti [[Pjasti|rodbine Pjast]].
Leta 1038 je Krakov postal sedež poljske vlade. Do konca 10. stoletja je bilo mesto vodilno trgovsko središče. Zgrajene so bile opečne zgradbe, vključno z kraljevim [[grad Vavel|gradom Vavel]] s sv. Felixom in Adauktom Rotundo, [[romanska arhitektura|romanskimi]] cerkvami, kot je [[cerkev sv. Vojteha, Krakov|sv. Vojteh]], [[Vavelska stolnica]] in [[ Marijina bazilika, Krakov|bazilika]] (''Kościół Mariacki''). Mesto je bilo opustošeno in požgano med invazijo [[Mongoli|Mongolov]] leta 1241.<ref>J.J. Saunders, ''The History of the Mongol Conquests'', (University of Pennsylvania Press, 1971), 85.</ref> Obnovljeno je bilo praktično enako<ref name="Akt lokacyjny">Polska Agencja Prasowa. Nauka w Polsce (June 2007), [https://archive.today/20130416085558/http://test-naukawpolsce.pap.pl/aktualnosci/news,29672,rocznica-lokacji-krakowa-w-koperni-kolo-pinczowa.html Rocznica lokacji Krakowa (750-year anniversary of the Kraków Location Act).] See also: [http://www.konflikty.pl/a,1707,Sredniowiecze,Akt_lokacji_Krakowa.html full text of Kraków Location Act in Polish], translated from Latin by Bożena Wyrozumska [http://wiadomosci.gazeta.pl/kraj/1,34309,4193098.html (article by Janusz Kędracki).] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130508131151/http://wiadomosci.gazeta.pl/kraj/1%2C34309%2C4193098.html |date=8 May 2013 }} Retrieved 21 December 2012.</ref>, na podlagi novega lokacijskega načrta in ga je leta 1257 vključil visoki vojvoda [[Boleslav V. Sramežljivi]], ki je po zgledu [[Vroclav]]a uvedel mestne pravice po vzoru Magdeburškega zakona, ki omogočajo davčne ugodnosti in nove trgovinske privilegije za državljane. Leta 1259 so mesto spet opustošili Mongoli. Tretji napad leta 1287 je bil delno odbiti zahvaljujoč novo zgrajenim utrdbam. Leta 1335 je poljski kralj [[Kasimir III. Poljski| Kasimir III.]] (v poljščini ''Kazimierz III Wielki'') razglasil dve zahodni predmestji za novo mesto, poimenovano po njem, Kazimierz (latinsko ''Casimiria''). Obrambni zidovi so bili postavljeni okoli osrednjega odseka Kazimierza leta 1362, parcela pa je bila namenjena avguštinskemu redu ob Skałki, majnemu skalnemu izdanku na katerem je samostan.
[[File:Kościół św. Wojciecha.jpg|thumb|right| Cerkev sv. Vojteha je ena najstarejših cerkva v mestu iz 11. stoletja]]
Mesto se je uveljavilo leta 1364, ko je Kazimir III. Poljski ustanovil [[Jagelonska univerza|univerzo v Krakovu]], drugo najstarejšo univerzo v srednji Evropi po [[Karlova univerza|Karlovi univerzi]] v [[Praga|Pragi]]. Kralj Kasimir je začel delati tudi kampus za akademijo v Kazimierzu, vendar je umrl leta 1370 in kampus ni bil nikoli dokončan. Mesto je še naprej raslo pod skupno [[Velika litovska kneževina|litovsko-poljsko]] rodbino [[Jagelonci|Jagieloncev]]. Kot glavno mesto Kraljevine Poljske in član [[Hansa|Hanzeatske zveze]] je mesto privabljalo številne obrtnike iz tujine <ref>{{cite book|title=God's Playground A History of Poland Volume 1: The Origins to 1795|author=Norman Davies|publisher=Ocford University Perss|year=2005|pages=65}}</ref>, podjetja in cehe, ko so znanost in umetnost začele cveteti. Kraljeva pisarna in univerza sta zagotovili prvi razcvet poljske literarne kulture v mestu.<ref>{{cite book|last1=Sobecki|first1=Sebastian|title=Cracow|journal=Europe: A Literary History, 1348–1418, ed. David Wallace|date=2016|pages=551–65|url=https://global.oup.com/academic/product/europe-9780198735359?cc=nl&lang=en&|isbn=9780198735359|publisher=Oxford University Press}}</ref>
=== Zlata doba Krakova ===
[[File:Nuremberg chronicles - CRACOVIA.png|thumb|right|Lesorez Krakova iz ''Nürnberške kronike'', 1493]]
15. in 16. stoletje sta bila znana kot poljski ''Złoty Wiek'' ali zlata doba. Nastalo je veliko del poljske renesančne umetnosti in arhitekture, vključno s starodavnimi [[sinagoga]]mi v krakovski judovski četrti, v severovzhodnem delu Kazimierza, kot je [[Stara sinagoga]]. V času vladavine Kazimirja IV. so v Krakov prihajali delat in živet različni umetniki, Johann Haller pa je v mestu ustanovil tiskarno [38], potem ko je Kasper Straube leta 1473 natisnil prvo delo, natisnjeno na Poljskem, ''Calendarium Cracoviense''.<ref name="Norman Davies, God's Playground, vol.1, chapter 5"</ref>
[[File:View of Kraków near the end of the 16th century.jpg|thumb|upright=1.65|left| Pogled na Krakov (''Cracovia'') ob koncu 16. stoletja]]
Leta 1520 je najznamenitejši cerkveni zvon na Poljskem, imenovan ''[[Sigismundov zvon|Zygmunt]]'' po [[Sigismund I. Poljski|Sigismundu I. Poljskem]], ulil Hans Behem. V tistem času je bil Hans Dürer, mlajši brat umetnika in misleca [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]], Sigismundov dvorni slikar. [[Hans von Kulmbach]] je naredil oltarne slike za več cerkva. Leta 1553 je okrožni svet Kazimierza judovskemu kahalu podelil dovoljenje za pravico gradnje lastnega notranjega obzidja čez zahodni del že obstoječih obrambnih zidov. Obzidje je bilo leta 1608 ponovno razširjeno zaradi rasti skupnosti in dotoka Judov iz Češke. Leta 1572 je kralj [[Sigismund II. Avgust|Sigismund II.]], zadnji od Jageloncev, umrl brez otrok. Poljski prestol je v hitrem zaporedju prešel na [[Henrik III. Francoski|Henrika III. Francoskega]], nato pa na druge vladarje s sedežem v tujini, kar je povzročilo upad pomena mesta, ki ga je poslabšalo plenjenje med švedsko invazijo in izbruh bubonske [[kuga|kuge]], zaradi česar je umrlo 20.000 prebivalcev mesta. Leta 1596 je [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III.]] iz rodbine Vasa preselil upravno prestolnico [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovske države]] iz Krakova v [[Varšava|Varšavo]].
== Podnebje in klima ==
| |||