Boksarska vstaja: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 31:
'''Boksarska vstaja''' je [[upor]], do katerega je prišlo proti koncu leta [[1899]]. Boksarji so bili pripadniki protizahodnjaškega gibanj na [[Kitajska|Kitajskem]] v letih [[1899]]-[[1900]]. Člani tajnega društva Pravičnih in složnih pesti, ki so nasprotovali tujim vplivom in vladavini [[Mandžujska dinastija|mandžujske dinastije]], so o sebi trdili, da z urjenjem (h kateremu je spadalo tudi obredno [[boks]]anje) postanejo neobčutljivi na svinčenke. Gibanje se je začelo v provinci [[Šantung]], njegov nastanek pa sta spodbudila revščina na kmetih in brezposelnost, za katero so deloma krivili uvoz blaga z Zahoda. Gibanje se je širilo proti zahodu, njegovi privrženci pa so napadali [[misijonar]]je, kitajske kristjane in ljudi, ki so trgovali s tujim blagom. Gibanje je podpirala cesarica [[Ci Xi]] in nekateri guvernerji posameznih provinc. Leta [[1900]] so boksarji dva meseca oblegali tuja veleposlaništva v [[Peking]]u, dokler ni posredovala mednarodna vojska, ki je mesto zavzela in ga izropala. Ci Xi in cesar sta skrivaj pobegnila. Tuje sile so v Pekingu naredile več kazenskih racij, v boksarski listini, ki so jo napisali [[1901]] pa zahtevali visoko odškodnino. Z vstajo se je močno okrepilo vmešavanje tujcev v kitajske notranje zadeve, s čimer se je zmanjšala moč [[dinastija Qing|dinastije Qing]].
Robert Hart, ki je bil tedaj tamkajšnji angleški generalni nadzornik carinske službe in je preživel obleganje poslaništev, je ocenil, da so tujci, zlasti misijonarji, zakrivili divjo kitajsko nejevoljo {{cn}} in da je bila vstaja »''v bistvu rodoljubna in da ni mogoče dvomiti o upravičenosti mnogih smotrov, česar ni mogoče dovolj poudariti.«''{{cn}}
== Poboj misijonarjev in domačih kristjanov ==
| |||