Züriško jezero: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
dodano iz de wiki
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
dodano iz de wiki
Vrstica 112:
 
Arheološke najdbe iz Züriškega jezera, zlasti najdbe preproste in uporabne keramike iz obvodnega naselja, so značilne za kulturo Horgen, neolitsko kulturno dobo, ki je živela med 3500 in 2800 pr. n. št. Zanjo so značilna močvirska naselja in kolišča. Kultura je dobila ime po prvem kraju odkritja, Horgen-Schellerju ob Züriškem jezeru; druga pomembna najdišča so Sipplingen ob Bodenskem jezeru ali Bad Buchau na jezeru Federsee.
 
== Turizem in promet ==
[[Slika:Swiss Steamboat stadt Rapperswil go.jpg|thumb| Parnik z lopatastim kolesom ''Mesto Rapperswil'']]
 
=== Začetki ladijskega prometa ===
Začetki ladijskega prometa po Züriškem jezeru najverjetneje segajo v najzgodnejšo dokazljivo poselitev njegovih obal pred približno 6000 leti. Zgodovinsko gotovo je, da so po osvojitvi območja, naseljenega s Keltskimi Helveti okoli 15 pr. pr. n. št., ustanovili rimsko carinsko postojanko pri vicusu Turicum (Zürich). To je zagotovilo trgovino na plovni poti Walensee-Zürichsee med rimskimi provincami [[Belgijska Galija]] (''Gallia Belgica'') ali Gornja Germanija in Retija.
 
Plovna pot je v zgodnjem srednjem veku dobivala vse večji pomen kot pomembna povezava v mednarodnem tovornem prometu proti prelazom Walen in Bündner. Poleg tranzitnega prometa se je vedno bolj razvijalo tudi romanje v [[samostan Einsiedeln]], jezero pa so lokalni trgovci uporabljali na poti do tržnice v Zürichu in tudi preko reke Limmat v Ren (proso).
 
=== Prevoz blaga danes ===
Jezero je izgubilo pomembno vlogo prometne osi. Vendar pa se težko razsuto blago še vedno prevaža po vodi. Barke za prevoz, imenovane ''Ledischiff'', lahko naložijo 50 tovornjakov. Vsako leto se prepelje 300.000 ton gramoza, peska in kamenja - v 1970-ih je bilo to več kot trikrat več. Podjetje ''Kibag'' ima več pristanišč za nakladanje, vključno z enim v mestu Zürich v Wollishofnu.
 
=== Turizem ob Züriškem jezeru ===
[[Slika:Insel Schoenenwerd 2014-05-21 11-11-35.jpg|thumb|Otok Schönenwirt]]
Tudi Franz Carl Caspar, državljan Rorschacha, ustanovitelj podjetja ''Parnik za Bodensko jezero in Ren'', se je skupaj z Johannom Jakobom Lämmlinom iz Schaffhausna kot tehničnim strokovnjakom zanimal za uvedbo parne plovbe po Züriškem in Walenskem jezeru. 19. marca 1834 sta pionirja ustanovila podjetje ''Caspar in Lämmlin, podjetnika parnega ladijskega prometa na Züriškem in Walenseejskem jezeru''. Naročila sta prvi parnik, ''Minerva'', pri strojnem obratu William Fairbairn v Manchestru, ki je začel obratovati 19. julija 1835.<ref>[http://www.opfikon.ch/de/contaktnetbereiche/verkehrtourismus/verkehr/welcome.php?action=showobject&object_id=1904 Website Stadt Opfikon], Verkehr (ÖV), abgerufen am 27. März 2017.</ref>
 
Iz tega prvega turističnega razvoja območja Züriškega jezera je nastalo današnje Zürichsee-Schiffahrtsgesellschaft (ZSG, od leta 1957), katerega flota s skupno 17 ladjami (od leta 2007) zagotavlja reden, celoletni potniški prevoz na Züriškem jezeru, Obersee in na Limmatu.
 
 
=== Trajekt ===
[[Slika:Zürichseefähre Meilen-Horgen - 002.jpg|thumb|left|Trajekt ''Schwan'' na poti od Horgena do Meilena]]
Pet trajektov Zürichsee-Fähre Horgen-Meilen AG od Horgena do Meilena je pomembna povezava za potniški in motorni promet. Leta 2007 so na približno tri kilometre dolgi poti prepeljali 2.247.348 ljudi, 1.277.038 osebnih avtomobilov in 89.034 tovornjakov, običajno vsakih deset minut.
 
Druge potniške ladje v rednem prevozu čez Züriško jezero vozijo med Richterswilom, Wädenswilom, Stäfa in Männedorfom, naprej med Thalwilom, Erlenbachom in Küsnachtom ter neredno med Rapperswilom in otokom Ufenau.
 
== Gospodarstvo ==
=== Oskrba s pitno vodo ===
Jezero je za regijo pomemben vir pitne vode. Devet vodovodov pokriva 40 % potreb po pitni vodi kantona Zürich. Za oskrbo s pitno vodo iz jezera vsak dan odvzamejo okoli 152 milijonov litrov vode. Skozi vse leto odvzem znaša približno 78 milijonov kubičnih metrov ali dva odstotka količine vode v jezeru.<ref>Jan Hudec, ''Eigentlich wäre es gar nicht nötig, Wasser zu sparen'', Neue Zürcher Zeitung [https://www.nzz.ch/zuerich/eigentlich-waere-es-gar-nicht-noetig-wasser-zu-sparen-ld.1409368] </ref>
 
=== Vinogradništvo ===
[[Slika:Stäfa Lattenberg.JPG|thumb|Vinograd ''Lattenberg'' v Stäfi]]
Jezero in fen jeseni dajeta prednost pridelovalnemu območju na Züriškem jezeru. Vino lahko gojijo okoli jezera, večinoma grozdne sorte [[renski rizling]], [[zeleni silvanec]], räuschling, [[modri pinot]] in kompleter.<ref>Typische Zürichseetrauben [http://r3-wein.ch/content/boeden.html] [https://web.archive.org/web/20131031175828/http://r3-wein.ch/content/boeden.html] </ref>
 
Stäfa na desnem bregu jezera je s 50 hektarji največja vinorodna skupnost v kantonu Zürich, v Meilenu in Herrlibergu pa je še nekaj vinogradov. Muzej vina Au se nahaja na polotoku Au na levem bregu jezera.<ref>[http://www.weinbaumuseum.ch/ Weinbaumuseum]</ref> V Wädenswilu sta Zvezni raziskovalni inštitut za sadje, vinogradništvo in vrtnarstvo ter Univerza v Wädenswilu, kjer se izobražujejo vinarji, enologi in kletni mojstri.<ref name="Wein">{{Internetquelle |titel=Weinanbaugebiete vom Zürichsee bis zum Weinland |url=http://www.zuerich.com/files/?id=40200 |seiten=2 |format=PDF |zugriff=2010-03-15}}</ref>
 
Pred približno 2000 leti so Rimljani v Zürich čez Alpe pripeljali vino in s tem tudi znanje o tem, kako ga pridelujejo. Po najdbah so Rimljani že obdelovali vinograde na obali Züriškega jezera.
 
== Galerija ==
<gallery>
File:Uetliberg LCD.jpg| Pogled z vrha komunikacijskega stolpa na Uetliberg.
File:Felsenegg - view from the top.jpg| Pogled iz Felsenegga na vzhodni del Züriškega jezera
File:Zürichsee.jpg|Otok Ufenau
File:Halbinsel Au Nordseite.jpg|Polotok Au
File:SeedammBachtel.JPG| Jez med Rapperswilom in Hurdenom, pogled s hriba Bachtel
File:Rapperswil - Schlosshügel mit Sicht auf Ufenau.JPG|Lützelau in Rapperswil, pogled z otoka Ufenau
File:DS Stadt Zürich & Rapperswil - Rapperswil 1914.IMG 2362.jpg|Parnika ''Stadt Rapperswil'' (na levi) in ''Stadt Zürich'' (1914) v pristanišču Rapperswil
</gallery>
 
== Sklici ==