Züriško jezero: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m restub |
dodano iz de wiki |
||
Vrstica 25:
|sections = Obersee
}}
'''Züriško jezero''' (züriška nemščina ''Zürisee'' [ˈt͡syɾiˌz̥eː]) je [[ledeniško jezero]] v [[Švica|Švici]]. Leži jugovzhodno od mesta [[Zürich]] v kantonih [[Kanton Zürich| Zürich]], [[kanton St. Gallen| St. Gallen]] in [[kanton Schwyz| Schwyz]].
Glavni pritok Züriškega jezera je reka Linth, ki izvira v masivu Tödi v [[Glarnske Alpe|Glarnskih Alpah]g in teče skozi [[kanton Glarus]] in od regulacije Lintha (med 1807 do 1816) skozi Walensee in kot kanal Linth blizu Schmerikona v Züriško jezero. Glavni iztok iz Züriškega jezera v mestu Zürich je reka Limmat, ki teče skozi dolino Limmattal do reke [[Aare]]. Schanzengraben je od leta 1642 služil kot drugi odtok iz jezera v Zürichu ki se je izognil polnitvi ob uničevanju obzidja utrdb v Zürichu okoli leta 1834.
== Geografija ==
[[Slika:Zürichsee Hofmann.jpg|thumb|left| Züriško jezero 1885 na grafiki Johanna Jakoba Hoferja z Greifenseejem in Zugerseejem]]
Ozko dolino, v kateri leži jezero, obdajajo na jugozahodu gorski verigi Etzel in Albis, na severovzhodu pa gričevnata pokrajina Zürich Oberland in Pfannenstiel. Na obeh pobočjih doline so poševne terase, ki so jih oblikovale stranske [[morena|morene]]. Züriško jezero spada v skupino jezer na robu Alp, ki so nastala v medsebojnem vplivu [[Alpidska orogeneza|dviganja Alp]], rečne [[erozija|erozije]] in zadnjih [[ledena doba|ledenih dob]g.
Podolgovata, rahlo ukrivljena oblika Züriškega jezera je podobna banani. Jezero je od Rapperswila do Züricha dolgo približno 28 kilometrov, skupaj z Oberseejem pa približno 42 kilometrov. Na najširši točki med Stäfom in Richterswilom je jezero široko 3,85 kilometra. Njegova najgloblja točka med Herrlibergom in Oberriedenom meri 136 metrov globine vode.<ref name="hw.zh.ch">[http://www.hw.zh.ch/chemie/see/01_Be.pdf Zürichsee] auf der Website der Baudirektion des Kantons Zürich, abgerufen am 5. März 2017.</ref> Dolžina obale je 87,6 kilometra.
Züriško jezero ima ozko točko v bližini Rapperswila in polotoka Hurden, ki je nastala zaradi morene v tako imenovani stopnji Hurden.<ref>René Hantke: ''Die spätwürmeiszeitlichen Stadien auf der schweizerischen Alpennordseite.'' In: Quaternary Science Journal 21, 1970, S. 71–80, [[doi:10.3285/eg.21.1.06]].</ref> Del jezera med Rapperswil in Schmerikon, ki ga od večjega dela jezera ločuje jez Rapperswil, se imenuje Obersee. V ravnici reke Linth med Tuggenom, Reichenburgom in Uznachom je vzhodni odsek jezera Tuggenersee obstajal še do srednjega veka, ki je zamuljil v 16. stoletju zaradi velike količine materiala, ki ga je nosila reka Linth.<ref>J. Grüninger: ''Aus dem Werden der Linthebene.'' In: 23. Jahrbuch des Kantonalen Lehrervereins St. Gallen, 1939.</ref><ref>Walter Drack, Rudolf Moosbrugger-Leu: ''Die frühmittelalterliche Kirche von Tuggen.'' In: Zeitschrift für schweizerische Archäologie und Kunstgeschichte, 1960, S. 176–216.</ref>
Med Rapperswilom in Pfäffikonom sta dva otoka, naseljeni Ufenau in nenaseljeni, zaščiteni Lützelau. Otok Schönenwirt pred Richterswilom je tretji največji naravni otok v jezeru.
Züriško jezero je nastalo v sedanji obliki po zadnji ledeni dobi, ko se je staljena voda iz ledenikov ustavila na čelni moreni.<ref>Conrad Schindler: ''Zum Quartär des Linthgebiets''. Beiträge zur geologischen Karte der Schweiz, Lieferung 169, 2004. Swisstopo Wabern BE. ''Terra plana ? Zeitschrift für Kultur, Geschichte, Tourismus und Wirtschaft''. 3/2005, Sarganserländer Druck AG Mels. Denkmalpflege und Archäologie im Kanton St. Gallen 1997–2003, S. 340 ff.</ref>
== Geologija ==
Z geološkega vidika leži zahodni del Züriškega jezera v [[molasa|molasi]] švicarske planote. Med [[terciar]]jem je bila kotlina napolnjena z naplavinami iz nastajajočih Alp, pri čemer se sedimenti lahko razdelijo v različne plasti. Depoziti nastali v morskih pogojih se imenujejo morska molasa, tisti v fluvialnih pogojih pa sladkovodna molasa.
Zgornja sladkovodna molasa, ki je bila odložena pred približno 16 do 5 milijoni let, je pomembna za območje Züricha. Sestavljena je iz izmenične plasti trdih [[peščenjak]]ovih brežin in mehkih [[lapor]]jev in je še posebej očitna na Uetlibergu in na gričih vzhodno od mesta. Globoko vrtanje bi v podzemlju Züricha našlo več kot 1000 m debelo plast depozitov molase, preden bi naleteli na usedline iz [[jura|jurske]] dobe.
Zadnji pomemben slikovit pretisk regije je prinesel napredek ledenika Ren-Linth v različnih ledenih obdobjih. Ledenik je poglobil in razširil obstoječe doline ter ustvaril nove doline. Limmattal in Glattal sta napolnjeni z [[gramoz]]om iz ledene dobe in drugimi sedimenti iz poledenitve. Sledi Würmske poledenitve so še vedno najbolj jasno vidne. Pred približno 20.000 leti je nastal morenski zid, ki zapira Züriško jezero na severu. Zaznamujejo ga greben med jezerom in Sihltalom, višina pri Lindenhofu v starem mestnem jedru in Burghölzli, medtem ko je dolina Sihl na robu ledenika absorbirala tok taline.
== Podnebje ==
[[Slika:Lake Zürich from Grossmünster.jpg|thumb|left| Spodnje jezersko porečje z Grossmünstra]]
Züriško jezero je v zmernem podnebnem pasu. Podnebje na eni strani oblikujejo zahodni vetrovi, ki pogosto prinašajo padavine, na drugi strani pa ''bise'' (vzhodni ali severovzhodni veter), ki je običajno povezan z visokim tlakom, prinaša pa hladnejše vremenske faze v vseh letnih časih, kot bi v povprečju pričakovali. [[Fen (veter)|Fen]], ki je pomemben v alpskih dolinah in na robu Alp, običajno ne kaže posebnih podnebnih učinkov.
Letna povprečna temperatura na merilni postaji MeteoSwiss v Zürichu (na 556 m nadmorske višine na pobočju Zürichberga in s tem 150 m nad nivojem mestnega jedra) je 8,5 ° C, najhladnejšega januarja pa -0,5 ° C in julija najtoplejše povprečne mesečne temperature 17,6 ° C. Tu lahko v povprečju pričakujemo 88 dni zmrzali in 26 dni ledu. V povprečju je 30 poletnih dni, vročih pa so običajno trije. Te vrednosti so v primerjavi z drugimi postajami Central Plateau razmeroma nizke, kar lahko razložimo z nadmorsko višino postaje. V dolini Limmat lahko v povprečju čez leto pričakujemo bistveno več poletnih in vročih dni. Merilna postaja v Zürichu ima v povprečju 1482 sončnih ur na leto. 1136 mm padavin pade skozi celo leto, večje količine pa izmerimo v poletnem polletju in zlasti v treh poletnih mesecih kot pozimi zaradi konvektivnih padavin.
Podnebje, zlasti na Zlati obali Zollikona preko Küsnachta do Meilena, je tako blago, da na vrtovih rastejo palme visoka žumara (''Trachycarpus fortunei’’) in fige.
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Literatura ==
*Peter Ziegler: Zürichsee. In: Historisches Lexikon der Schweiz.
*Albert Schoch: Beiträge zur Siedelungs- und Wirtschaftsgeographie des Zürichseegebietes. In: Jahresberichte der Geographisch-Ethnographischen Gesellschaft in Zürich. Band 17, 1916–1917. [http://www.e-periodica.ch/digbib/view?rid=ghl-001:1916-1917:17::34 (Digitalisat)]
==Zunanje povezave==
{{Commonscat |Lake Zurich}}
{{Commonscat |Obersee (Zürichsee)}}
* [https://hls-dhs-dss.ch/de/articles/008651/2015-06-10/ Peter Ziegler, Zürichsee]
*[https://web.archive.org/web/20090228075510/http://www.zsg.ch/index.php?english Zürichsee Schifffahrtsgesellschaft]—Boat schedules, mainly non-English.
*[http://www.faehre.ch Zürichsee-Fähre Horgen-Meilen]—Ferry schedules, in German.
*[http://www.hydrodaten.admin.ch/en/2209.html#aktuelle_daten Waterlevels Lake Zürich] at [[Zürich]]
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Jezera v Švici]]
[[Kategorija:Ledeniška jezera]]
| |||