Mesto St. Gallen je zraslo okoli samostana Sankt Gallen, ustanovljenega v 8. stoletju.<ref>[https://hls-dhs-dss.ch/de/articles/008394/2017-03-16/ St. Gallen (Fürstabtei)]</ref> Samostan naj bi bil zgrajen na mestu eremitaže irskega misijonarja Gallusa, ki se je po legendi uveljavil ob reki Steinach leta 612.<ref name=EB>{{cite encyclopedia |title=St Gall |encyclopedia=The Encyclopædia Britannica |volume=24 |pages=4 |year=1911 |publisher=The Encyclopædia Britannica Co. |location=New York |url=https://books.google.com/books?id=U4AoYvJG7LAC&pg=PA1 |access-date=15 November 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130527194126/http://books.google.com/books?id=U4AoYvJG7LAC&pg=PA1&source=gbs_toc_r&cad=0_0#PPA4,M1 |archive-date=27 May 2013 |url-status=live }}</ref> Samostan je ustanovil sveti Othmar c. 720.
Samostan je v 9. stoletju napredoval in postal romarsko središče ter trgovsko središče s pripadajočimi gostišči, hlevi in drugimi objekti, bolnišnico, eno prvih samostanskih šol severno od Alp. Do 10. stoletja je okoli samostana zraslo naselje.
Leta 926 so madžarski napadalci napadli samostan in okoliško mesto. Sveta Wiborada, prva ženska, ki jo je Vatikan formalno kanoniziral <ref>{{cite web|last=Jones|first=Terry|title=Wiborada|work=Patron Saints Index|url=http://www.catholic-forum.com/saints/saintw27.htm|access-date=2 May 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070501005719/http://www.catholic-forum.com/saints/saintw27.htm|archive-date=1 May 2007|df=dmy-all}}</ref>, naj bi videla vizijo bližajočega se napada in menihe in državljane opozorila, naj bežijo. Medtem ko so menihi in opatijski zaklad pobegnili, se je Wiborada odločila, da ostane zadaj in so jo napadalci ubili.<ref>{{cite web|last=McNamara|first=Robert F. (Rev.)|title=St. Wiborada|work=Saints Alive|publisher=St. Thomas the Apostle Church|date=20 February 2007|url=http://www.stthomasirondequoit.com/SaintsAlive/id811.htm|access-date=2 May 2007|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070930023817/http://www.stthomasirondequoit.com/SaintsAlive/id811.htm|archive-date=30 September 2007|df=dmy-all}}</ref> Med letoma 924 in 933 so Madžari znova ogrozili samostan in njegove knjige odnesli na varno v [[Reichenau]]. Vse knjige niso bile vrnjene.<ref name=Zeittafel>{{cite web|url=http://www.sg.ch/home/kultur/stiftsarchiv/geschichte/abtei_st_gallen/_jcr_content/RightPar/downloadlist/DownloadListParTeaser/download.ocFile/Abtei_StGallen_Zeittafel.pdf|title=Zeittafel zur Geschichte der Abtei St. Gallen|trans-title=Chronological History of St Gall Abbey|publisher=Staatskanzlei St. Gallen|language=de|access-date=25 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924101007/http://www.sg.ch/home/kultur/stiftsarchiv/geschichte/abtei_st_gallen/_jcr_content/RightPar/downloadlist/DownloadListParTeaser/download.ocFile/Abtei_StGallen_Zeittafel.pdf|archive-date=24 September 2015|url-status=dead}}</ref>
26. aprila 937 je požar uničil večino samostana in se razširil v sosednje naselje. Vendar je bilo knjižnici prizaneseno. Približno leta 954 je bil okoli samostan postavljen zaščitni zid; do leta 975 je opat Notker dokončal zid, sosednje naselje pa je začelo naraščati v mesto St Gallen. Obzidje z vrati in stolpi je bilo zgrajeno leta 953/954 pod opatom Annom in 971-975 pod opatom Notkerjem pa prva ustanovitev samostana in z njim povezano naselje kot mesto.
