Redakcija: 16:39, 23. april 2021 uredi Ljuba brank (pogovor \| prispevki) 57.403 urejanja dodano iz en wiki ← Starejše urejanje		Redakcija: 17:46, 23. april 2021 uredi razveljavi Ljuba brank (pogovor \| prispevki) 57.403 urejanja mBrez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 22: }} '''St. Gallen''' ali tradicionalno '''St. Gall''', v nemščini včasih '''Sankt Gallen'''; francosko ''Saint-Gall''; italijansko ''San Gallo''; retoromansko ''Son Gagl'') je [[Švica\|švicarsko]] mesto, [[glavno mesto]] [[kanton St. Gallen\|kantona St. Gallen]]. Razvil se je iz [[~~ermitaža~~eremitaža\|~~ermitaže~~eremitaže]] ~~Saint~~sv. ~~Gall~~Galla, ustanovljene v 7. stoletju.<ref>[https://hls-dhs-dss.ch/de/articles/001321/2012-01-06/ Sankt Gallen (Gemeinde)]</ref> Danes je to velika urbana aglomeracija (z okoli 167.000 prebivalci leta 2019)<ref>{{Cite web \|url=https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/statistiken/kataloge-datenbanken/daten.assetdetail.9847210.html \|title=Lebensqualität in den Städten und Agglomerationen (Agglo 2012): Demographischer Kontext \|website=bfs.admin.ch \|access-date=2020-01-09}}</ref> in predstavlja središče vzhodne Švice. Gospodarstvo sestavlja predvsem storitveni sektor. V mestu je univerza St. Gallen, ena najboljših poslovnih šol v Evropi.<ref>As of December 3, 2018. {{cite web \|url=https://www.businessbecause.com/news/best-business-schools-for/5743/best-european-business-schools-2018-financial-times \|title=Best European Business Schools In 2018, According To The Financial Times \|year=2018 \|access-date=October 15, 2019 \|archive-url=https://web.archive.org/web/20191015175410/https://www.businessbecause.com/news/best-business-schools-for/5743/best-european-business-schools-2018-financial-times \|archive-date=15 October 2019 \|url-status=live }}</ref> Glavna turistična atrakcija je [[samostan Sankt Gallen]], ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Znana samostanska knjižnica vsebuje knjige iz 9. stoletja. Uradni jezik St. Gallna je (švicarska sorta standardne) nemščine, glavni govorni jezik pa je lokalna različica alemanskega švicarskonemškega narečja. Mesto ima dobre prometne povezave s preostalo državo ter s sosednjo Nemčijo in Avstrijo. Deluje tudi kot vrata v Appenzellerland. Vrstica 75: === Zgodnja zgodovina === {{glavni\|Samostan Sankt Gallen}} Mesto St. Gallen je zraslo okoli samostana Sankt Gallen, ustanovljenega v 8. stoletju.<ref>[https://hls-dhs-dss.ch/de/articles/008394/2017-03-16/ St. Gallen (Fürstabtei)]</ref> Samostan naj bi bil zgrajen na mestu ~~ermitaže~~eremitaže irskega misijonarja Gallusa, ki se je po legendi uveljavil ob reki Steinach leta 612.<ref name=EB>{{cite encyclopedia \|title=St Gall \|encyclopedia=The Encyclopædia Britannica \|volume=24 \|pages=4 \|year=1911 \|publisher=The Encyclopædia Britannica Co. \|location=New York \|url=https://books.google.com/books?id=U4AoYvJG7LAC&pg=PA1 \|access-date=15 November 2008 \|archive-url=https://web.archive.org/web/20130527194126/http://books.google.com/books?id=U4AoYvJG7LAC&pg=PA1&source=gbs_toc_r&cad=0_0#PPA4,M1 \|archive-date=27 May 2013 \|url-status=live }}</ref> Samostan je ustanovil sveti Othmar c. 720. Samostan je v 9. stoletju napredoval in postal romarsko središče ter trgovsko središče s pripadajočimi gostišči, hlevi in drugimi objekti, bolnišnico, eno prvih samostanskih šol severno od Alp. Do 10. stoletja je okoli samostana zraslo naselje. Vrstica 147: St. Gallen leži v severovzhodnem delu Švice v dolini približno 700 metrov nad morjem. Je eno najvišjih mest v Švici in tako dobi pozimi veliko snega. Mesto leži med Bodenskim jezerom in gorami Appenzellskih Alp (Säntis je najvišji vrh z 2502 metri). V bližini ponuja odlične rekreacijske površine. Ker je mestno jedro zgrajeno na nestabilnem travniku (njegov ustanovitelj Gallus je iskal mesto za ~~ermitažo~~eremitažo, ne za mesto), morajo biti vse stavbe na dnu doline zgrajene na pilotih. Na primer, celotni temelj železniške postaje in njen trg temelji na stotinah pilotov. Od leta 2017 ima St. Gallen 39,38 km² površine. Od tega se 27,7 % uporablja za kmetijske namene, 28,2 % pa je gozdnih. Od ostalega zemljišča je 42,1 % pozidanih (stavbe ali ceste), preostanek (1,9 %) pa je neproduktivnih (reke ali jezera).<ref>[https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/statistiken/raum-umwelt/bodennutzung-bedeckung/gesamtspektrum-regionalen-stufen/gemeinden.assetdetail.11007176.html Swiss Federal Statistical Office] Retrieved 26 July 2020</ref>

St. Gallen: Razlika med redakcijama