St. Gallen: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dodano iz en wiki |
|||
Vrstica 27:
== Zgodovina ==
{{ Infobox former country
|native_name = ''Reichsstadt Sankt Gallen''
Vrstica 73 ⟶ 72:
}}
[[File:Stiftskirche St.Gallen.jpg|thumb|240px|[[Samostanska cerkev St. Gallen|Samostanska stolnica St. Gallen]]]]
=== Zgodnja zgodovina ===
{{glavni|Samostan Sankt Gallen}}
Mesto St. Gallen je zraslo okoli samostana Sankt Gallen, ustanovljenega v 8. stoletju.<ref>[https://hls-dhs-dss.ch/de/articles/008394/2017-03-16/ St. Gallen (Fürstabtei)]</ref> Samostan naj bi bil zgrajen na mestu ermitaže irskega misijonarja Gallusa, ki se je po legendi uveljavil ob reki Steinach leta 612.<ref name=EB>{{cite encyclopedia |title=St Gall |encyclopedia=The Encyclopædia Britannica |volume=24 |pages=4 |year=1911 |publisher=The Encyclopædia Britannica Co. |location=New York |url=https://books.google.com/books?id=U4AoYvJG7LAC&pg=PA1 |access-date=15 November 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130527194126/http://books.google.com/books?id=U4AoYvJG7LAC&pg=PA1&source=gbs_toc_r&cad=0_0#PPA4,M1 |archive-date=27 May 2013 |url-status=live }}</ref> Samostan je ustanovil sveti Othmar c. 720.
Samostan je v 9. stoletju napredoval in postal romarsko središče ter trgovsko središče s pripadajočimi gostišči, hlevi in drugimi objekti, bolnišnico, eno prvih samostanskih šol severno od Alp. Do 10. stoletja je okoli samostana zraslo naselje.
Leta 926 so madžarski napadalci napadli samostan in okoliško mesto. Sveta Wiborada, prva ženska, ki jo je Vatikan formalno kanoniziral <ref>{{cite web|last=Jones|first=Terry|title=Wiborada|work=Patron Saints Index|url=http://www.catholic-forum.com/saints/saintw27.htm|access-date=2 May 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070501005719/http://www.catholic-forum.com/saints/saintw27.htm|archive-date=1 May 2007|df=dmy-all}}</ref>, naj bi videla vizijo bližajočega se napada in menihe in državljane opozorila, naj bežijo. Medtem ko so menihi in opatijski zaklad pobegnili, se je Wiborada odločila, da ostane zadaj in so jo napadalci ubili. <ref>{{cite web|last=McNamara|first=Robert F. (Rev.)|title=St. Wiborada|work=Saints Alive|publisher=St. Thomas the Apostle Church|date=20 February 2007|url=http://www.stthomasirondequoit.com/SaintsAlive/id811.htm|access-date=2 May 2007|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070930023817/http://www.stthomasirondequoit.com/SaintsAlive/id811.htm|archive-date=30 September 2007|df=dmy-all}}</ref> Med letoma 924 in 933 so Madžari znova ogrozili samostan in njegove knjige odnesli na varno v [[Reichenau]]. Vse knjige niso bile vrnjene. <ref name=Zeittafel>{{cite web|url=http://www.sg.ch/home/kultur/stiftsarchiv/geschichte/abtei_st_gallen/_jcr_content/RightPar/downloadlist/DownloadListParTeaser/download.ocFile/Abtei_StGallen_Zeittafel.pdf|title=Zeittafel zur Geschichte der Abtei St. Gallen|trans-title=Chronological History of St Gall Abbey|publisher=Staatskanzlei St. Gallen|language=de|access-date=25 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924101007/http://www.sg.ch/home/kultur/stiftsarchiv/geschichte/abtei_st_gallen/_jcr_content/RightPar/downloadlist/DownloadListParTeaser/download.ocFile/Abtei_StGallen_Zeittafel.pdf|archive-date=24 September 2015|url-status=dead}}</ref>
26. aprila 937 je požar uničil večino samostana in se razširil v sosednje naselje. Vendar je bilo knjižnici prizaneseno. Približno leta 954 je bil okoli samostan postavljen zaščitni zid; do leta 975 je opat Notker dokončal zid, sosednje naselje pa je začelo naraščati v mesto St Gallen. Obzidje z vrati in stolpi je bilo zgrajeno leta 953/954 pod opatom Annom in 971-975 pod opatom Notkerjem pa prva ustanovitev samostana in z njim povezano naselje kot mesto.
=== Neodvisnost od samostana ===
Od poznega 12. stoletja se je mesto St. Gallen vse bolj zavzemalo za neodvisnost od samostana. Leta 1180 je bil v mestu nameščen cesarski uradnik, ki ni odgovarjal opatu.
Leta 1207 je opat Ulrich von Sax od švicarskega kralja [[Filip Švabski|Filipa Švabskega]], nemškega kralja, dobil čin cesarskega kneza (''Reichsfürst''). Kot cerkvena kneževina naj bi samostan St. Gallen predstavljal pomembno teritorialno državo in glavno regionalno silo v severni Švici.
Mesto St. Gallen se je postopoma osvobodilo vladavine opata. Opat Wilhelm von Montfort je leta 1291 podelil državljanom posebne privilegije. Približno leta 1353 so cehi, ki jih je vodil ceh tkalcev blaga, prevzeli nadzor nad civilno vlado. Leta 1415 je mesto odkupilo prostost od nemškega kralja [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda]].
=== Pridružitev Stari švicarski konfederaciji ===
Leta 1405 so se opatovi posesti Appenzell uspešno uprli in leta 1411 postali zavezniki [[Stara švicarska konfederacija|Stare švicarske konfederacije]]. Nekaj mesecev kasneje je mesto St. Gallen postalo tudi njen zaveznik. Leta 1454 so se pridružili 'večnemu zavezništvu' kot polnopravni člani Konfederacije in se leta 1457 popolnoma otresli opata.
Vendar je samostan leta 1451 postal zaveznik Züricha, Luzerna, Schwyza in Glarusa, ki so bili vsi člani Konfederacije.
Ulrich Varnbüler je bil zgodnji župan St. Gallena in morda eden najbolj barvitih. Hans, oče Ulricha, je bil v začetku 15. stoletja pomemben v mestnih zadevah v St. Ulrichu, je vstopil v javne zadeve v začetku 1460-ih in dosegel različne službe in časti, ki so na voljo nadarjenemu in ambicioznemu človeku. Lepe lastnosti je pokazal kot terenski poveljnik čet St. Gallna v burgundskih vojnah.
V bitki pri Grandsonu (1476) so bile njegove enote del predhodnih enot Konfederacije in sodelovale v slavnem napadu. Velika slika Ulricha, ki se zmagoslavno vrača v St. Gallen, je še vedno razstavljena v mestu.
Po vojni je Varnbüler pogosto zastopal St. Gallen v različnih parlamentih Konfederacije. Decembra 1480 se je Varnbülerju prvič ponudilo mesto župana. Od takrat je služboval na več vodstvenih položajih in veljal za mestnega intelektualnega in političnega vodjo.
Po besedah Vadiana, ki je dobro razumel svoje sodobnike, je bil »0Ulrich zelo inteligenten, pozoren in zgovoren človek, ki je v veliki meri užival zaupanje državljanov«.
Tudi njegov ugled med konfederati je bil velik. Vendar se je v poznih 1480-ih zapletel v konflikt, ki naj bi imel resne negativne posledice zanj in za mesto.
[[File:Sankt Gallen Stumpf 1548.jpg|thumb|left|230px|St. Gallen leta 1548]]
[[File:Stadtplan St Gallen 1642.png|thumb|left|230px|St. Gallen leta 1642]]
Leta 1463 je Ulrich Rösch prevzel upravljanje samostana Sankt Gallen. Bil je ambiciozen prelat, katerega cilj je bil po vseh izgubah v Apenzellski vojni samostan na vse možne načine vrniti v ospredje.
Njegova nemirna ambicija je žalila politične in materialne interese njegovih sosedov. Ko je poskrbel za pomoč papeža in cesarja, da bi uresničil načrt za selitev samostana v Rorschach ob Bodenskem jezeru, je naletel na močan odpor meščanstva St. Gallna, drugih duhovnikov in plemstva Appenzell v dolini Rena, ki so skrbeli za svoje imetje.
Na tej točki je Varnbüler vstopil v konflikt proti prelatu. Želel je omejiti povečanje moči samostana in hkrati povečati moč mesta, ki je bilo omejeno v njegovem razvoju. V ta namen je vzpostavil stik s kmeti in prebivalci Appenzella (ki jih je vodil fanatični Hermann Schwendiner), ki so iskali priložnost, da oslabijo opata.
Sprva je protestiral proti opatu in predstavnikom štirih sponzorskih kantonov (Zürich, Luzern, Schwyz in Glarus) proti gradnji novega samostana v Rorschachu. Potem je 28. julija 1489 z oboroženimi enotami iz St. Gallna in Appenzella uničil stavbe, ki so že bile v gradnji, napad, znan kot ''Rorschacher Klosterbruch''.
Ko se je opat pritožil konfederalcem zaradi škode in zahteval popolno odškodnino, je Ulrich odgovoril s tožbo in v sodelovanju s Schwendinerjem zavrnil arbitražna prizadevanja nestrankarskih konfederatov. Klerike od Wila do Rorschacha je motiviral, da opustijo zvestobo samostanu, in govoril proti njemu na srečanju meščanov v Waldkirchu, kjer je bila ustanovljena priljubljena liga. Prepričan je bil, da štirje kantoni sponzorji ne bodo posredovali s silo zaradi prevladujočih napetosti med Konfederacijo in Švabsko ligo. Njegova odločnost se je okrepila, ko so ga prebivalci St. Gallena leta 1490 ponovno izvolili za svojega najvišjega sodnika.
=== Invazija leta 1490 ===
Ulrich Varnbüler je resnost napačno ocenil. V začetku leta 1490 so se štirje kantoni odločili, da bodo izpolnili svojo dolžnost do samostana in z oboroženo silo napadli kanton St. Gallen. Prebivalci Appenzella in lokalni duhovniki so se podredili tej sili brez večjega odpora, medtem ko se je mesto St. Gallen pripravilo na boj do konca. Ko pa so izvedeli, da so njihovi rojaki boj opustili, so izgubili zaupanje in pristali na poravnavo, ki je močno omejila mestno moč in mesto obremenila z resnimi kaznimi in odškodninami.
Ulricha, ki je prevzel odgovornost za njegove politične odločitve, je postalo strah pred bližajočim se sovražnikom. Njegovo življenje je bilo v veliki nevarnosti in bil je prisiljen pobegniti iz mesta, preoblečen v kmeta. Odpravil se je v Lindau in v Innsbruck ter na dvor kralja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana]]. Zmagovalci so mu zaplenili posesti, ki so ležale zunaj mesta St. Gallen in mu prepovedali vstop v konfederacijo. Nato se je Ulrich pritožil na cesarsko sodišče (tako kot Schwendiner, ki je z njim zbežal) za vrnitev njegovega premoženja.
Tožbo sta podprla Friedrich II. in Maksimilijan, sojenje pa se je zavleklo leta: nadaljevala sta ga Ulrichova sinova Hans in Ulrich po njegovi smrti leta 1496, sčasoma pa so Varnbülerjevi dobili svoje posesti. Vendar pa so zaradi sodne tožbe nastale druge politične posledice, ker je Konfederacija dobila lastništvo nad mestom St. Gallen in zavrnila prodiranje cesarstva. Tako je konflikt okrepil odnos med Konfederacijo in mestom St. Gallen. Po drugi strani pa je zadeva poglobila odtujenost med Švico in nemškim Svetim rimskim cesarstvom, kar je sčasoma privedlo do popolne ločitve po švabski vojni.
Kljub slabemu koncu kariere je Ulrich Varnbüler ovekovečen v znamenitem lesorezu [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]], ki je zdaj del lesorezne zbirke Instituta Smithsonian v Narodni galeriji umetnosti v Washingtonu, D.C.
Med Varnbülerjevimi sinovi je najstarejši (Hans / Johann) postal župan Lindaua. Bil je patriarh Badna in Württemberg Varnbüler.
=== Reformacija ===
Od leta 1526 je takratni župan in humanist Joachim von Watt (Vadian) v St. Gallen uvedel protestantsko [[reformacija|reformacijo]]. Mesto je prešlo v novo vero, medtem ko je samostan ostal rimskokatoliški. Medtem ko so [[ikonoklazem|ikonoklastični]] izgredi prisilili menihe, da so pobegnili iz mesta in odstranili podobe iz mestnih cerkva, je utrjen samostan ostal nedotaknjen.<ref name=is>[http://www.switzerland.isyours.com/e/guide/northeast/stgallenhistory.html Switzerland is yours.com-St. Gallen History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081026073545/http://switzerland.isyours.com/e/guide/northeast/stgallenhistory.html |date=26 October 2008 }} accessed 20 November 2008</ref> Samostan je ostal katoliška utrdba v protestantskem mestu do leta 1803.
=== Sodobna zgodovina ===
Leta 1798 je [[Napoleon]] napadel Staro švicarsko konfederacijo in uničil [[Ancien Régime]]. Pod [[Helvetska republika|Helvetsko republiko]] sta samostan in mesto izgubila svojo moč in bila združena z Appenzellom v [[kanton Säntis]]. Helvetska republika je bila v Švici zelo nepriljubljena in je bila strmoglavljena leta 1803. Po aktu o mediaciji je mesto St. Gallen postalo glavno mesto protestantskega kantona St. Gallen.
Eno prvih dejanj novega kantona je bilo ukinjanje samostan. Menihi so bili pregnani; zadnji opat je umrl v Muriju leta 1829.<ref>[https://en.wikisource.org/wiki/Catholic_Encyclopedia_(1913)/Abbey_of_St._Gall] Herbermann, Charles, ed. (1913). "Abbey of St. Gall" . Catholic Encyclopedia. New York: Robert Appleton Company</ref> Leta 1846 je preureditev v lokalnih škofijah naredila St. Gallen samostojno škofijo s [[Samostanska cerkev St. Gallen|samostansko cerkvijo]] kot stolnico, del samostanskih stavb pa škofovska rezidenca.
[[Gustav IV. Adolf Švedski]], nekdanji švedski kralj, je zadnja leta svojega življenja preživel v St. Gallenu in tam umrl leta 1837.
[[File:CH-NB - St. Gallen, Altstadt - Eduard Spelterini - EAD-WEHR-32028-A.tif|thumb|Pogled na St. Gallen, Spelterini, ca. 1900 ]]
[[File:ETH-BIB-St. Gallen, Altstadt, Bahnhof-Inlandflüge-LBS MH01-000602.tif|thumb| Pogled iz zraka Walter Mittelholzer (1919)]]
V 15. stoletju je St. Gallen postal znan po proizvodnji kakovostnega tekstila. Leta 1714 je bil zenit dosežen z letno proizvodnjo 38.000 kosov blaga. Prva depresija se je zgodila sredi 18. stoletja, ki jo je povzročila močna tuja konkurenca in reforme v načinu proizvodnje bombaža. Toda St. Gallen si je opomogel in prišlo je še bolj uspešno obdobje.
Na začetku 19. stoletja so v St. Gallnu razvili prve stroje za vezenje. Leta 1910 je bila proizvodnja vezenin največja izvozna panoga (18 % celotne izvozne vrednosti) v Švici in več kot polovica svetovne proizvodnje vezenin je izvirala iz St. Gallna. Petina prebivalcev vzhodnega dela Švice je bila vključena v tekstilno industrijo. Vendar pa sta prva svetovna vojna in velika recesija povzročili še eno hudo krizo za vezenine. Šele v 1950-ih je tekstilna industrija nekoliko okrevala. Dandanes je zaradi konkurence in razširjenosti računalniško vodenih strojev za vezenje v St. Gallnu preživela le zmanjšana tekstilna industrija; vendar je njihov vezeni tekstil še vedno priljubljen pri pariških oblikovalcih visoke mode.
== Mestne četrti ==
Vrstica 102 ⟶ 172:
* [http://www.unisg.ch/ University of St Gallen]
* {{Wikivoyage-inline}}
[[Kategorija:St. Gallen| ]]
| |||