Rogaška Slatina: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 20:
Znana je predvsem kot zdraviliško središče, na račun izvirov [[mineralna voda|mineralnih vod]] z zdravilnimi lastnostmi, po katerih je dobila tudi ime.<ref>{{navedi knjigo |last=Snoj |first=Marko |year=2009 |title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen |location=Ljubljana |publisher=Modrijan in Založba ZRC |pages=379–380}}</ref> Njihova sestava je prvič omenjena v analizi iz 16. stoletja, k njihovi prepoznavnosti pa je v 17. stoletju bistveno prispeval hrvaški ban [[Peter Zrinjski]], ki jim je pripisoval svojo čudežno ozdravitev. Obširneje jih izkoriščajo od začetka 19. stoletja, ko so vrelci postali last štajerskih deželnih stanov. Do sredine 19. stoletja je Rogaška Slatina postala mondeno zbirališče [[Avstro-Ogrska|avstroogrske]] elite. [[Zdravilišče Rogaška|Zdraviliška]] poslopja in park so bili urejeni v [[klasicizem|klasicističnem]] slogu.<ref name="krajevni leksikon"/> Župnijska cerkev [[Župnija Rogaška Slatina|župnije Rogaška Slatina]] je posvečena sv. križu, zgrajena je bila med letoma 1864 in 1866 v neoromanskem slogu in poslikana s freskami [[Peter Markovič|Petra Markoviča]].<ref>{{RKD sklic|3080}}</ref>
 
Danes je kraj pomembno zaposlitveno središče zgornjega Posotelja, poleg [[Zdravilišče Rogaška|Zdravilišča Rogaška]] in term znano tudi po steklarski industriji ([[Steklarna Rogaška]]).<ref name="krajevni leksikon"/> V Rogaški Slatini je tudi gimnazija in Arema, zasebna visoka šola za regionalni management. V Rogaški Slatini potekajo različne prireditve in kongresi, znana je bila zlasti po ''(jugoslovanskem) Festivalu šansona'' (deloval v letih 1984 do 1990).
 
Status mesta je Rogaška Slatina dobila leta 2006.<ref>{{navedi revijo |url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=SKLE6205# |title= Sklep o podelitvi statusa mesta naseljem v Republiki Sloveniji |journal=Uradni list RS |issue=121/05 |date=30.12.2005}}</ref>