George Noel Gordon Byron: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Osebnost: poem |
slog |
||
Vrstica 25:
== Zgodnje življenje ==
Rodil se je z deformacijo desnega stopala, zaradi česar je šepal celo življenje; to ga je globoko zaznamovalo, čutil se je ponižanega, poleg tega pa je vedel, da bi se lahko ob primerni oskrbi v otroštvu znebil tega pečata. Krščen je bil kot George Gordon po svojem starem očetu po materini strani, potomcu kralja Jamesa I. Njegov ded je naredil samomor leta 1779. Byronova mati je morala prodati njegovo posestvo, da je lahko odplačala očetove dolgove. John Byron se je morebiti poročil s Catherine le zaradi njenega denarja in jo je kasneje zapustil, ko je zakockal večino premoženja. Catherine se je s sinom kratko zatem preselila nazaj na Škotsko. 21 Maj 1798 je s smrtjo svojega starega strica postal šesti baron Byron in podedoval posestvo v Newstead Abbey-u v Nottinghamshire-u v Angliji. Tam je živel v presledkih, saj so s posestvom v času njegove mladoletnosti upravljali drugi.
Izobraževal se je na aberdeenški gimnaziji in kasneje na privatni šoli v Harrowu. Leta 1805 je bil sprejet na Trinity College v Cambridgeu. Kadar ni bil na fakulteti, je živel z materjo v Southwellu. Tam je spoznal in postal dober prijatej z Elizabeth Pigot in njenim bratom Johnom, s katerim sta uprizorila dve kratki igri. V tem času je napisal tudi prve pesmi. Ubežnikova dela je bila prva zbirka, ki je vsebovala nekaj pesmi, ki jih je napisal pri štirinajstih. Kasneje je izdal še nekaj zgodnjih zbirk kot Pesmi ob različnih priložnostih in Ure brezdelja. V času njegovega šolanja na Trinity college-u se je kratko, a globoko zaljubil v Johna Edlestona, dečka iz zbora. O njem je napisal: Bil je moja stalna družba od oktrobra 1805, ko sem vstopil v Trinity college. Njegov glas je pritegnil mojo pozornost, njegov izgled jo je obdržal in njegove manire so me pritrdile nanj za vedno.« Kmalu je John preminil in ko je Byron zvedel za njegovo smrt, je napisal: »Zvedel sem za smrt, ki me je presunila bolj kot katerakoli druga, tistega, ki sem ga ljubil bolj kot kateregakoli drugega, tistega, ki sem ga ljubil bolj kot katerokoli drugo živo stvar, in tistega, za katerega verjamem, da me je ljubil do zadnjega. V njegov spomin je spesnil Thyrzo, serijo žalostink, v katerih je spremenil moške zaimke v ženske, da ne bi spodbujal nespodobnosti.
== Potovanja na vzhod ==
Med 1809 in 1811 se je odpravil na popotovanje, takrat običajnim za mlade plemiče. Napoleonove vojne so ga prisilile, da se je izognil večini evropskih držav in se namesto tega usmeril na Mediteran. Iz njegovih pisem prijateljem na
== Začetki pesniške kariere ==
Kot omenjeno prej, so bili nekateri motivi izločeni v izdaji leta 1806. Leta 1807 je izdal ''Ure brezdelja'', ki so bile močno napadene s strani kritikov. V odgovor je Byron spesnil pesnitev ''Angleški poeti in škotski kritiki'', ki je povzročila nemalo razburjenja. Čeprav so nekateri avtorji Byronu zamerili njegove mnogokrat zlobne napade, se biti napaden z Byronovim hladnim peresom kmalu postalo nekaj cenjenega.
Po njegovi vrnitvi s potovanja je ponovno objavil prva dva speva ''Romanja grofiča Harolda'', ki sta bila sprejeta z odobravanjem. Kot je sam izjavil: »Nekega jutra sem se prebudil in postal slaven.« Svoj uspeh je upravičil z zadnjima spevoma kot tudi s štirimi drugimi: ''Orientalne pripovedke, Giaour, Abidova nevesta in Lara''. V tem času je začel z intimnim življenjem z njegovim bodočim biografom, Thomasom
== Politična kariera ==
Vrstica 39 ⟶ 40:
== Škandali in afere ==
Byron se je moral umakniti iz Anglije, saj so v takratni družbi oprostili nemoralno življenje le do določene meje, meje, ki jo je
Eden njegovih zgodnejših škandalov je bilo razmerje z Lady Caroline Lamb, ki ga je Byron končal. Lady Lamb si ni nikoli opomogla.
Kot otrok
Kasneje je Byron začel dvoriti sestrični lady Caroline, Anne Isabelli Milbanke ("Annabelli"), ki ga je najprej zavrnila, a se kasneje zaročila z njim. Poročila sta se leta 1815, vendar je bil zakon daleč od srečnega. Z njo je ravnal slabo in bil očitno razočaran, ko se mu je namesto sina, ki si ga je želel, rodila hčerka
Po razdoru
Ob Ženevskem jezeru se je druščina spravila k pisanju fantastičnih zgodb; Mary Shelley je zasnovala svojega Frankensteina in Polidori, Byronov spremljevalec, je dobil zamisel za ''Vampirja'', predhodnika romantičnega vampirskega žanra. Byron je napisal tretji spev ''Romanja grofiča Harolda''. Zimo je preživel v Benetkah, leta 1817 potoval v Rim in se vrnil v Benetke, da je dokončal četrti spev ''Romanja gospodiča Harolda''. V tem času je tudi prodal svoje posestvo v Angliji.
== Byron in Armenci ==
| |||