Kitajski misijoni: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Stebunik (pogovor | prispevki)
Stebunik (pogovor | prispevki)
Vrstica 107:
#Kljub zgornjim odločitvam sem jasno povedal, da je treba med kitajskimi spreobrnjenci nadalje ohranjati tiste kitajske običaje in izročila, ki jih nikakor ni mogoče razlagati kot poganska. Ta odlk nikakor noče smel posegati v način, kako Kitajci upravljajo svoje gospodarstvo ali upravljajo svojo državo. Glede tega, katere šega smejo ali ne smejo nadaljevati, bo papeški odposlanec na Kitajskem sprejel potrebna natančna določila. V odsotnosti papeškega legata bi moral biti za sprejemanje takih odločitev odgovoren vodja kitajskega misijona in kitajski škof. Skratka bodo dovoljeni običaji in izročila, ki niso v nasprotju z rimokatoličanstvom, medtem ko tista, ki so z njim v očitnem nasprotju, ne bodo dopuščena pod nobenim pogojem.<ref name="Mantienne, pp.177-82"/>}}
 
Leta 1742 je [[papež Benedikt XIV.]] v svoji papeški buli ''"[[Ex quo singulari]]"'' ponovil odlok Klemena XI. Benedikt je cellocelo zahteval, da morajo misijonarji na Kitajskem položiti prisego, ki jim prepoveduje, da bi o tem zopet razpravljali. <Refref name = "MacCaffrey2004" />
 
== [[References|Opombe]] ==