Redakcija: 21:34, 8. december 2020 uredi Ljuba brank (pogovor \| prispevki) 57.352 urejanj mBrez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 17:51, 16. april 2021 uredi razveljavi Ljuba brank (pogovor \| prispevki) 57.352 urejanj mBrez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 3: [[Slika:Pompejanischer Maler um 10 20 001.jpg\|thumb\|Krajinska freska iz Pompejev]] [[Slika:Les Très Riches Heures du duc de Berry aout.jpg\|thumb\|Iluminacija iz [[Sijajni horarij vojvode Berrijskega\|Sijajnega horarija vojvode Berrijskega]]]] [[Slika:Bruegel, Pieter de Oude - De val van icarus - hi res.jpg\|thumb\|[[Pieter ~~Brueghel~~Bruegel starejši]], ''[[Ikarjev padec]]'']] [[Slika:Konrad Witz 008.jpg\|thumb\|left\|[[Konrad Witz]], ''[[Čudežni ulov rib (Witz)\|Čudežni ulov rib]]'']] [[Slika:Albrecht Altdorfer 007.jpg\|thumb\|left\|Albrecht Altdorfer, ''Donavska krajina pri Regensburgu'']] Vrstica 29: V [[Renesančna umetnost\|renesansi]] se je zanimanje stopnjevalo. Odkritje linearne [[Perspektiva (likovna umetnost)\|perspektiv]]e in nagli razvoj zračne perspektive sta omogočila povsem realno krajino, ki pa tudi tu še dolgo ni presegla vloge ozadja. Aktivno so jo razvijali nizozemski slikarji ([[Jan van Eyck]], [[Robert Campin]], [[Hans Memling]], [[Joachim Patinir]]...), predstavniki donavske šole ([[Albrecht Altdorfer]], [[Huber]]..) in [[Beneško slikarstvo\|beneški]] mojstri ([[Giorgione]], [[Tizian]], [[Jacopo Bassano]]...). Do [[16. stoletje\|16. stoletja]] so čiste krajine nastajale le kot študije in avtorjevi osnutki. Najodličnejše te vrste predstavljajo [[Leonardo da Vinci\|da Vincijeve]] študije in [[Albrecht Dürer\|Dürerjevi]] [[akvarel]]i. Prvi čisti pejsaž, ''Donavska krajina pri Regensburgu'', Albrechta Altdorferja je nastala šele leta [[1520]]. V drugi polovici 16. stoletja se je krajina naglo razvijala in dosegla enega od vrhuncev v delih [[Pieter ~~Brueghel~~Bruegel starejši\|Pietra ~~Brueghla~~Bruegla starejšega]]. ===Barok in klasicizem===

Krajinsko slikarstvo: Razlika med redakcijama