Absurdizem: Razlika med redakcijama

Prvo vprašanje absurdizma, ki z zloglasnim stavkom "Obstaja samo en zares resen filozofski problem: [[samomor]]"<ref>{{Navedi knjigo|title=Mit o Sizifu : esej o absurdnem|url=http://worldcat.org/oclc/924214065|publisher=Cankarjeva Založba|date=1980|oclc=924214065|first=Camus, Albert,|last=1913-1960.|page=23}}</ref> otvori [[Mit o Sizifu]], je, ali naj se človek ubije ali ne. [[Albert Camus|Camus]] zapiše, da človek, ki pomisli na samomor, pride vsaj do ključnega spoznanja, da smisla ni. Nasledka tega sta dva: Samomor ali ozdravitev, kjer ozdravitev pomeni pristop k absurdu. <ref>{{Navedi knjigo|title=Mit o Sizifu : esej o absurdnem|url=http://worldcat.org/oclc/924214065|publisher=Cankarjeva Založba|date=1980|oclc=924214065|first=Camus, Albert,|last=1913-1960.|page=31}}</ref> [[Albert Camus|Camus]] način življenja kljub absurdu ne navaja s filozofskimi argumenti, temveč najprej postavi ogrodje absurdizma, ki ga nato demonstrira na praktičnih primerih absurdnih ljudi, po katerih se mora človek zgledovati.