Absurdizem: razlika med redakcijama

dodani 3 zlogi ,  pred 1 mesecem
Težava absurdne misli je, da temelji na [[Paradoks|pradoksu]]. V [[Mit o Sizifu|Mitu o Sizifu]] in [[Uporni človek|Upornem človeku]] [[Albert Camus|Camus]] trdi, da je smisel življenja nemogoč koncept, zanika vse možne načine pridobitve tega in vendar v obeh delih trdi, da je potrebno živeti in da je samomor tudi oblika bega pred absurdom.<ref name=":2" />
 
== OdnosRazmerje med eksistencializmom, nihilizmom in absurdizmom ==
 
Absurdizem ima svoje začetke v nihilizmu in eksistencializmu 20. stoletja. Filozofske smeri si delijo izhodišče, da je človek na neki točki svojega življenja soočen s pomanjkanjem inherentnega smisla, ki si ga zaradi svoje narave vedno želi najti, vendar misli, ki jih iz tega izpeljejo, se bistveno razlikujejo. Eksistencialisti zagovarjajo, da je človekov cilj, da si sam ustvari smisel, nihilisti pravijo, da je iskanje kakršnegakoli smisla usojeno na propad in je tako početje potemtakem nesmiselno, absurdisti pa sledijo Camusovi filozofiji, ki pravi, da je človekov smisel, da se s paradoksom svojega iskanja smisla in zavedanjem, da ga ne more najti, spopade, ga ponotranji in z njim živi.<ref>{{Navedi splet|title=Nihilism {{!}} Internet Encyclopedia of Philosophy|url=https://iep.utm.edu/nihilism/|accessdate=2021-04-15|language=en-US}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Existentialism {{!}} Internet Encyclopedia of Philosophy|url=https://iep.utm.edu/existent/|accessdate=2021-04-15|language=en-US}}</ref> Camusova kritika sorodnih smeri temelji na tem, da se obe pred absurdom skrijeta - eksistencialisti zbežijo v vero, v umeten smisel, v katerega verujejo; nihilisti vržejo roke v zrak in se predajo; pri absurdizmu pa naj bi preprosto sprejeli absurd in z njim živeli. <ref name=":3" />
52

urejanj