Absurdizem: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 3:
[[Slika:Titian_-_Sisyphus_-_Madrid_-_Prado.jpg|alt=Slika Sizifa|sličica|Sizif je s Camusovo predelavo antičnega mita v zadnjih poglavjih Mita o Sizifu postal simbol absurdizma. Sizifa si moramo po absurdizmu zamišljati srečnega, če želimo biti srečni sami, saj deluje kot prispodoba našega življenja. ]]
 
'''Absurdizem''' ali '''filozofija absurda''' je [[:Kategorija:Filozofske smeri|filozofska smer]], ki si za predispozicijo jemlje, da je človeku njegovo okolje nerazumljivo in njegovo življenje posledično inherentno nesmiselno. Vsi smisli življenja, ki jih imamo za pristne, so v resnici samo skrivanje pred nesmislom. Po absurdizmu se na primer znanost, enako kot vse drugo, prelije v vero, saj na neki točki znanosti nihče zares ne razume, temveč samo veruje v trenutno priznano teorijo, ki jo ta filozofija enači s prispodobo, kar ima za beg pred nesmislom. Osrednje vprašanje absurdizma je, kako in zakaj naj človek živi v svetu, ki mu je nedoumljiv in ki mu ne more podati odgovorov na eksistenčna vprašanja. Absurd ni lastnost človeka in ne lastnost sveta, temveč je odnos med njima. Absurdizem je z delom [[Mit o Sizifu]] (1942) utemeljil [[Albert Camus]]. Povezan je tudi s [[Absurdna drama|teatrom absurda]].<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Mit o Sizifu : esej o absurdnem|url=http://worldcat.org/oclc/924214065|publisher=Cankarjeva Založba|date=1980|oclc=924214065|first=Camus, Albert,|last=1913-1960.|page=43-45}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|edition=Summer 2017|title=The Stanford Encyclopedia of Philosophy|url=https://plato.stanford.edu/archives/sum2017/entries/camus/|publisher=Metaphysics Research Lab, Stanford University|date=2017|first=Ronald|last=Aronson|editor-first=Edward N.|editor-last=Zalta}}</ref>
 
== Osrednje misli in specifike filozofije absurda ==
Vrstica 41:
== Odnos med eksistencializmom, nihilizmom in absurdizmom ==
 
Absurdizem ima svoje začetke v nihilizmu in eksistencializmu 20. stoletja. Filozofske smeri si delijo izhodišče, da je človek na neki točki svojega življenja soočen s pomanjkanjem inherentnega smisla, ki si ga zaradi svoje narave vedno želi najti, vendar misli, ki jih iz tega izpeljejo, se bistveno razlikujejo. Eksistencialisti zagovarjajo, da je človekov cilj, da si sam ustvari smisel, nihilisti pravijo, da je iskanje kakršnegakoli smisla usojeno na propad in je tako početje potemtakem nesmiselno, absurdisti pa sledijo Camusovi filozofiji, ki pravi, da je človekov smisel, da se s paradoksom svojega iskanja smisla in zavedanjem, da ga ne more najti, spopade, ga ponotranji in z njim živi.<ref>{{Navedi splet|title=Nihilism {{!}} Internet Encyclopedia of Philosophy|url=https://iep.utm.edu/nihilism/|accessdate=2021-04-15|language=en-US}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Existentialism {{!}} Internet Encyclopedia of Philosophy|url=https://iep.utm.edu/existent/|accessdate=2021-04-15|language=en-US}}</ref> Camusova kritika sorodnih smeri temelji na tem, da se obe pred absurdom skrijeta - eksistencialisti zbežijo v vero, v umeten smisel, v katerega verujejo; nihilisti vržejo roke v zrak in se predajo; pri absurdizmu pa naj bi preprosto sprejeli absurd in z njim živeli. <ref name=":3" />
 
 
{| class="wikitable"
|
{|
|+ '''''Basic relationshipsRazmerja betweenmed existentialismeksistencializmom, absurdismabsurdizmom andin nihilismnihilizmom'''''
!
!
![[Christian existentialism|Monotheistic existentialism]]
![[Atheistic existentialism]]
!Absurdism
![[Nihilism]]
|-
! !!
|1.
! [Krščanski eksistencializem]
|There is such a thing as ''meaning'' or ''value'':| {{Yes}}| {{Yes}}
! [[Ateisitčni eksistencializem]]
|It is a [[logical possibility]].| {{No}}
! Absurdizem
! [[Nihilizem]]
|-
| {{ts|vtp}} | 1. || Sta pojma ''smisel življenja'' in ''vrednota'' lahko resnična stvar:
|2.
| {{Da}}
|There is inherent meaning in the universe:| {{Yes}}, but the individual must have come to the knowledge of God.| {{No}}| {{No}}| {{No}}
| {{Da}}
| Do neke mere.
| {{Ne}}
|-
| {{ts|vtp}} | 2. || Nekje v vesolju lahko najdemo inherentni smisel:
|3.
| {{Da}}, ampak moramo ponotranjiti obstoj boga.
|The ''pursuit'' of meaning may have meaning in itself:| {{Yes}}| {{Yes}}
| {{Ne}}
|Such a pursuit can and should generate meaning for an individual, but death still renders the activity "ultimately" meaningless.| {{No}}
| {{Ne}}
| {{Ne}}
|-
| {{ts|vtp}} | 3. || Iskanje smisla je smisel sam na sebi:
|4.
| {{Da}}
|The individual's construction of any type of meaning is possible:| {{Yes}}, though this meaning would eventually incorporate God, being the creator of the universe and the "meaning" itself.| {{Yes}}, meaning-making in a world without inherent meaning is the goal of existentialism.| {{Yes}}, though it must face up to the Absurd, which means embracing the transient, personal nature of our meaning-making projects and the way they are nullified by death.<ref name="camus"/>| {{No}}
| {{Da}}
| Iskanje smisla je smisel in razlog upora proti absurdu, vendar zavedati se moramo jalovosti takšnega početja, saj nas vse čaka smrt, ki izniči naše trude.
| {{Ne}}
|-
| {{ts|vtp}} | 4. || Človek si lahko ustvari smisel življenja:
|5.
| {{Da}}, skozi boga.
|There is resolution to the individual's desire to seek meaning:| {{Yes}}, the creation of one's own meaning involving God.| {{Yes}}, the creation of one's own meaning.
| {{Da}}, ustvarjanje smisla v svetu brez inherentih smislov je cilj eksistencializma.
|Embracing the absurd can allow one to find joy and meaning in one's own life, but the only "resolution" is in eventual annihilation by death.| {{No}}
| {{Da}}, smisel življenja si lahko ustvarimo, če živimo po načelih absurda in se zavedamo jalovosti našega početja.<ref name="camus"/>
| {{Ne}}
|}
|}