Krst pri Savici: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
.
Vrstica 2:
{{več sklicev}}
[[Slika:France Prešeren - Poezije.pdf|thumb|right|250px|page=160|Uvod Krsta pri Savici]]
'''''Krst pri Savici''''' je obsežna [[epika|epsko]]-[[lirika|lirska]] pesnitev, ki jo je v drugi polovici leta 1835 napisal slovenski [[romantična književnost|romantični]] debeli pesnik [[France Prešeren]]. Pesem obravnavajo tudi kot slovenski [[nacionalni ep]].<ref>{{cite news |url=https://www.sta.si/529260/mednarodni-znanstveni-simpozij-romanticna-pesnitev |title=Mednarodni znanstveni simpozij Romantična pesnitev |date=4. decembra 2000 |publisher=Marko Juvan}}</ref> Prešeren je pesem končal januarja leta 1836 in jo aprila izdal v samozaložbi v 600 izvodih. Pozneje jo je posvetil svojemu prijatelju [[Matija Čop|Matiji Čopu]].
 
Krst sestoji iz dveh delov, Uvoda (26 tercin) in Krsta (53 stanc), ki se zelo vidno ločujeta v obsegu, vsebini in verzni obliki. Leta 1846, ko je pesnitev objavil v Poezijah, jo je rahlo spremenil, in sicer je spremenil 9. kitico, v Krst pa je pred 42. kitico dodal še eno. Tematska enciklopedičnost Krsta pri Savici zajema vse štiri glavne teme Prešernovega pesnenja: ljudsko, narodno zgodovinsko, bivanjsko in predvsem v uvodnem sonetu še pesniško. V ospredju pa se tokrat kot nova pojavi tudi verska tematika. Poleg sonetnega venca je to Prešernovo najbolj celovito delo. Pesnitev zaradi verske teme ni bila [[cenzura|cenzurirana]]. Prvi ključ k miselnemu ustroju je Črtomirova osebnost in njegove odločitve sredi usodnega zgodovinskega dogajanja.