Hipnoza: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Oznaka: vrnjeno
copyvio s https://www.hipnoterapija.si/zgodovina-hipnoterapije.aspx --- Redakcija 5494073 uporabnika 93.103.180.203 (pogovor) razveljavljena
Oznaka: razveljavitev
Vrstica 1:
{{Brez virov}}{{Uredi}}
 
'''Hipnoza''' je stanje [[zavest]]i (večkrat definirano kot [[alfa]] stanje), kadar je oseba večinoma zelo sugestibilna, možno pa je subjekt tudi privesti do stanj, ki bodo spremenila njegovo kasnejše vedenje. Obstaja veliko definicij same hipnoze, ki se med seboj v marsičem razlikujejo. Lahko bi rekli, da gre za spremenjeno stanje zavesti, v katerem smo v globljem stiku s seboj. V tem stanju se naš um umiri, telo je sproščeno. Stanje, ki ga doživimo v sami hipnozi je naše naravno stanje, občutek brezčasnosti in sprejemanje sebe in svoje lastne narave. Hipnoza se lahko uporablja tudi v terapevtske namene, saj omogoča spremembo na podzavestni ravni.
Vrstica 7:
Beseda '''hipnoza''' izvira iz besede [[hipnos]], ki pomeni [[spanje]], je pa tudi [[grški bog]] spanja.
 
Korenine modernega pojmovanja hipnoze segajo v 15. stoletje s hipnotiziranjem živali. Mnogi kmetje so ugotovili, da je možno živali privesti v stanje, ko se ne bodo več vedle po klasičnih vzorcih.
Na podlagi šamanističnega delovanja še živečih sibirskih in južnoameriških šamanov lahko sklepamo, da so tudi v prazgodovini uporabljali hipnozo predvsem v anestetične namene in za lajšanje oziroma odpravljanje bolečin. Prvi zapisi o hipnozi pa datirajo iz časov starega Egipta. Egiptovski svečeniki so v templjih boginje Izide oziroma v spalnih templjih, po nekaterih sanjskih templjih, izvajali hipnozo in z njeno pomočjo blagodejno vplivali na počutje Egipčanov že 4000 let pred našim štetjem. V Heliopolisu naj bi za časa faraona Zoserja deloval mož številih talentov, veliki svečenik, vezir in arhitekt Imhotep, za katerega se je verjelo da je sin boga Ptaha in smrtnice Khredu-ankh. Začel je z ustanavljanjem spalnih templjev in v njih zdravljenje s pomočjo hipnotičnega delovanja. V času ptolemajske kulture so stari grki prevzeli egiptovske spalne templje in jih kot templje boga Asklepija imenovali Asklepion. Zgradili so jih v številnih mestnih državicah. S postavljanjem le teh so začeli tretjem stoletju pred našim štetjem. V spalnem templju na otoku Kos je kot učenec in kasneje kot zdravnik začel svojo pot tudi Hipokrat. V teh templjih so »bolnike«, ki so se imenovali iskalci, hipnotizirali s monotonim recitiranjem in drugimi tehnikami ob tem pa so jim pomagali, da so trans vzdrževali kar nekaj dni. Stanje spanja in čakanja na zdravilne sanje so imenovali inkubacija. V tem času so s pomočjo sugestij vplivali na osebnost klientov in na njihovo doživljanje samega sebe in sveta okoli njih. Današnji hipnotizerji bi ugotavljali da so v tem času iskalcem ustvarjali in poglabljali pričakovanje ter krepili imaginacijo o tem kar naj bi sledilo, ter s posrednimi Eriksonianskimi sugestijami post hipnotično vplivali na vsebino sanj. Ustvarjanje pričakovanj je metoda, ki jo še dandanes uporabljajo mnogi hipnotizerji. Sleeping templje so poznali tudi Rimljani, ki so tradicijo prevzeli od Grkov, s tem, da so bili templji posvečeni bogu Apolonu. V srednjem veku, se je blagodejno učinkovanje na ljudi s telesnimi in psihičnimi težavami s pomočjo hipnoze, nadaljevalo v sufijskih tradicijah bližnjega vzhoda.<ref>[https://www.hipnoterapija.si https://www.hipnoterapija.si]</ref>
 
Moderna hipnoza se je razvila šele z [[živalski magnetizem|živalskim magnetizmom]], ki ga je prakticiral [[Franz Mesmer]]. Čeprav je imel Mesmer veliko uspeha z zdravljenjem ljudi s pomočjo te tehnike, ga takratnja medicina ni sprejela. Šele John Elliatson je dokazal vpliv hipnoze s preučevanjem njenega vpliva na živčevje. Praksa operiranja, pri kateri pacienti niso čutili nobene bolečine, se je hitro razširila. Je pa še vedno veliko ljudi sprejemalo hipnozo kot [[šarlatanstvo]], mnogi hipnotizerji pa so jo uporabljali kot pripomoček za zabavanje ljudi. Hebrejci so hipnotično delovali skozi prakso imenovano Kavanah. Do hipnotičnega stanja so prišli z fokusiranjem pozornosti na črke hebrejske abecede in z črkovanjem božjega imena.
Korenine modernega pojmovanja hipnoze segajo v 15. stoletje s hipnotiziranjem živali. Mnogi kmetje so ugotovili, da je možno živali privesti v stanje, ko se ne bodo več vedle po klasičnih vzorcih.
 
Moderna hipnoza se je razvila šele z [[živalski magnetizem|živalskim magnetizmom]], ki ga je prakticiral [[Franz Mesmer]]. Čeprav je imel Mesmer veliko uspeha z zdravljenjem ljudi s pomočjo te tehnike, ga takratnja medicina ni sprejela. Šele John Elliatson je dokazal vpliv hipnoze s preučevanjem njenega vpliva na živčevje. Praksa operiranja, pri kateri pacienti niso čutili nobene bolečine, se je hitro razširila. Je pa še vedno veliko ljudi sprejemalo hipnozo kot [[šarlatanstvo]], mnogi hipnotizerji pa so jo uporabljali kot pripomoček za zabavanje ljudi. Hebrejci so hipnotično delovali skozi prakso imenovano Kavanah. Do hipnotičnega stanja so prišli z fokusiranjem pozornosti na črke hebrejske abecede in z črkovanjem božjega imena.
 
== Metode ==
Vrstica 36 ⟶ 34:
* pacienta je možno pripraviti, da naredi nekaj proti svoji [[volja|volji]]
* bolj inteligentne paciente je težje hipnotizirati
 
== Viri ==
<references />
== Zunanje povezave ==
[[Kategorija:Hipnoza| ]]