Emilia Plater: Razlika med redakcijama

| battles = [[November Uprising]]

| unit = Lithuanian 25th Infantry Regiment

 

 

Čeprav ni sodelovala v nobenem pomembnejšem spopadu, so o njej poročali številni mediji, njena zgodba pa je navdihnila številna umetniška in literarna dela. Deviška bojevnica je narodna herojinja na [[Poljska|Poljskem]] in v [[Litva|Litvi]]. Poljaki jo častijo kot simbol žensk, ki se borijo za narod. Dobila je vzdevek »litovska [[Ivana Orleanska]]«.

Njena starša, Franciszek Ksawery Plater in Anna von der Mohl (Anna z Mohlów), sta se ločila leta 1815, ko je bila stara devet let. Kot edinko sta jo vzgajala daljna sorodnika Michał Plater-Zyberk in Izabela Helena Syberg zu Wischling v dvorcu njune družine v kraju [[Līksna]] blizu [[Daugavpils|Daugavpilsa]] (Dźwina). Plemiška družina je imela več graščin ob [[Zahodna Dvina|Zahodni Dvini]] s približno 15.000 [[Tlačanstvo|podložniki]]. Plater-Zyberk je bil viceguverner [[Vilniška gubernija|Vilniške gubernije]] pod vodstvom guvernerja [[Franciszek Ksawery Drucki-Lubecki|Franciszeka Ksaweryja Drucki-Lubeckega]]. En od njenih tutorjev je bil Wilhelm von Dalwig, kapitan in vojaški inženir, ki je delal na [[Trdnjava Daugavpils|trdnjavi Daugavpils]]. {{Sfn|Daugirdas|2011|p=9}} Prejela je kakovostno izobrazbo, privzgojili so ji spoštovanje do prizadevanj [[Tadeusz Kościuszko|Tadeusza Kościuszka]] in princa [[Józef Poniatowski|Józefa Poniatowskega]]. Navdušila sta jo [[Johann Wolfgang von Goethe]] in [[Friedrich Schiller]], ki ju je znala brati v nemškem izvirniku. V njenem okolju so cenili [[Zgodovina Poljske|zgodovino Poljske]], med njenimi literarnimi junaki so bili kneginja Wanda in ''Grażyna'' [[Adam Mickiewicz|Adama Mickiewicza]]. Občudovala je tudi [[Bouboulina|Bouboulino]], žensko, ki je postala ena od simbolov [[Grška osamosvojitvena vojna|grškega upora proti Osmanom]], poljsko borko [[Anna Dorota Chrzanowska|Anno Doroto Chrzanowsko]], pa tudi [[Ivana Orleanska|Ivano Orleansko]]. Ta prizadevanja je spremljalo zgodnje zanimanje za [[konjeništvo]] in streljanje, kar je bilo za deklice iz aristokratskih družin v zgodnjem 19. stoletju precej nenavadno. Globoko jo je zanimala tudi [[Rutenijci|rutenijska]] in [[Belorusija|beloruska]] ljudska kultura, imela je stike in prijatelje v združenju Filaret.

 

 

=== Vstaja ===

 

Načrtovala je zavzetje Daugavpilsa, kjer sta dva od njenih bratrancev obiskovala vojaško šolo in upala, da bo od znotraj začela vstajo,{{Sfn|Daugirdas|2011|pp=13, 15}} vendar je po izvidniški misiji odkrila, da mesto brani premočna garnizija, zato je načrt opustila. Njeno enoto je takrat sestavljalo približno 280 pripadnikov pehote, 60 konjenikov in nekaj sto kmetov, oboroženih z bojnimi kosami. Nato se je obrnila proti [[Samogitija|Samogitiji]] in se odpravila proti [[Panevėžys|Panevėžysu]], kjer je 30. aprila združila moči z enoto pod poveljstvom Karola Załuskega. 4. maja se je udeležila bitke pri Prastavoniaiju, kmalu zatem pa se je ob Konstantyu Parczewskem borila pri [[Maišiagala|Maišiagali]]. 5. maja je prisostvovala dogodku, ko je general [[Dezydery Chłapowski]] z veliko vojsko vstopil na območje in prevzel poveljstvo nad vsemi uporniškimi enotami v nekdanji Veliki kneževini.

 

== Zapuščina ==

 

Izšla so tudi druga literarna dela, ki temeljijo na njenem življenju, večinoma v tujini; pisali so jih tako poljski emigrant kot tujci. V [[Poljska književnost|poljski književnosti]] je njeno življenje predstavljeno v romanu Wacława Gąsiorowskega, sedmih igrah in več pesmih, med njimi tudi avtorjev [[Antoni Edward Odyniec|Antonija Edwarda Odynieca]] in [[Maria Konopnicka|Marije Konopnicke]].{{Sfn|Filipowicz|1996|p=45}} Dramo ''Les Polonais: événements historique'' Charlesa Prosperja v štirih dejanjih so uprizorili na [[Cirque Olympique]] v Parizu leta 1831.{{Sfn|Filipowicz|1996|p=57}} Druge drame so napisali Janina Sedlaczek (1895), Władysław Winiarski (1912), Adam Znamirowski (1915), Eustachy Czekalski (1917), Wanda Brzeska (1927), Tadeusz Korczyński (1933) in Tadeusz Orsza Korpal (1937). Litovsko dramo [[Antanas Vienuolis|Antanasa Vienuolisa]] je leta 1939 uprizorilo Državno gledališče v Kaunasu. [[LRT Radijas]] je predvajala poetično dramo [[Judita Vaiciunaite|Judite Vaičiūnaitė]].

Józef Straszewicz je objavil tri francoske različice njene biografije. Prevod v angleščino, ki ga je med drugim sponzoriral predsednik [[John Tyler]], je bil leta 1843 objavljen v New Yorku. Večina kasnejših biografov in pisateljev je sledila idealizirani Straszewiczevi pripovedi.{{Sfn|Filipowicz|1996|p=36}} Zagovornica pravic žensk [[Margaret Fuller]] jo je v svoji knjigi ''[[Ženska v devetnajstem stoletju|Woman in the Nineteenth Century]]'' (1845) opisala kot vzor.{{Sfn|Filipowicz|1996|pp=37, 53}} Leta 1996 je Halina Filipowicz objavila študijo s [[Feminizem|feminističnega]] vidika o vplivu zapuščine Platerjeve na spolne vloge in stereotipe na Poljskem.{{Sfn|Filipowicz|1996|pp=34–58}}

 

 

V času [[Druga poljska republika|Druge poljske republike]] je bila upodobljena na bankovcu za 20 [[Poljski zlot|zlotov]]. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila v njeno čast imenovana poljska ženska podporna enota 1. neodvisni ženski bataljon Emilia Plater, del sovjetske poljske 1. pehotne divizije Tadeusz Kościuszko; njeni nekdanji pripadniki so kasneje ustanovili vas [[Platerówka]] v [[Spodnja Šlezija|Spodnji Šleziji]]. Po njej se imenuje in šol na Poljskem in v Litvi. V [[Kapčiamiestis|Kapčiamiestisu]] so leta 1984 odprli majhen spominski muzej v njeno čast in leta 1999 je bil tam postavljen še spomenik.{{Sfn|Daugirdas|2011|p=26}}

 

 

== Zunanje povezave ==

 

[[Kategorija:Umrli leta 1831]]

[[Kategorija:Rojeni leta 1806]]