Stockholmski sindrom: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m --podpis, rektgr
m Celoten članek je potreben dopolnitve, oz. vsaj redukcije nepotrebnih podatkov.
Vrstica 1:
'''Stockholmski sindrom''' (tudi '''Štokholmski sindrom''') je identifikacija z agresorjem. Je psihološki fenomen, ko žrtev razvije čustveno navezanost na ugrabitelja.
 
Ime je dobil po bančnem ropu v [[Stockholm]]u na [[Švedska|Švedskem]] leta 1973, v katerem je več bančnih uslužbencev, ki so bili zadržani kot [[talec|talci]], razvilorazvili čustveno navezanost na oba ugrabitelja in ju, po tem ko so bili po šestih dneh osvobojeni, celo branili. Sindrom je uveljavil kriminalist in psihiater [[Nils Bejerot]], definiral pa ga je [[psihiater]] [[Frank Ochberg]].
 
Čustveno so se navezali le zato, ker so sami doživeli ali pa so celo doživljali podobna stanja ugrabiteljev in v trenutku ugrabitve so bili v popolni tišini, sami seboj in sotako razvili empatijo (sočustvovanje), s katero so se poistovetili, ter odločili za svoja dejanja. Ampak to še ne pomeni, da so se čustveno povezali z ugrabiteljem ampak z enakim čustvenim stanjem, kar pa nima nobene zveze z ugrabitelji osebno.
 
{{normativna kontrola}}