Gravitonska zvezda: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Edmoon (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
(ni razlike)

Redakcija: 09:37, 31. julij 2006

Gravitonska zvezda

Iz Wikipedije, zastonj enciklopedije

Gravitonska zvezda ali tudi "Kvazi črno lukenjski objekt" (QČLO) je objekt, katerega obstoj je teoretičen, ni pa še potrjen v praksi, torej z astronomskimi opazovanji. Izvira iz angleškega imena „Gravastar“ kar pomeni Gravitacijska vakuumska zvezda (GRAvitational VAcuum STAR). Po teoriji Pawel Mazur in Emil Mottola naj se masivna zvezda ne bi razvila v črno luknjo, temveč bi postala gravitonska zvezda. Pri črnu luknji se zvezda sesede zaradi lastne mase in s tem težnosti in pri tem tvori eno z matematičnimi sredstvi neopisljivo, točkasto singularnost. Teorija o gravitonski zvezdi predvideva, da se zvezda sesede le do določene stopnje. Po teoriji naj bi bili kvantni učinki neke vrste fazni prehod v prostor-času, zaradi česar bi bilo nadaljnje krčenje zvezde zaustavljeno. Mazur in Mottola sta predlagala, da so gravitonske zvezde rešitev za informacijski paradoks ki ga predstavljajo črne luknje ter da bi bile gravitonske zvezde lahko izvor izbruhov žarkov gama. Veliko astrofizikov pa je enotnega mnenja, da bi lahko za razlago tega fenomena uporabili tudi manj spekulativne teorije. Z zunanje strani ima gravitonska zvezda podoben videz kot črna luknja – lahko jo odkrijemo samo s pomočjo visoko-energijskega sevanja, zaradi česar nastaja snov, ki pobegne magnetnemu polju tega masivnega zvezdnega preostanka. Astronomi, ki so po celotnem nebu iskali različne vrste sevanja, da bi našli črne luknje, vendar pa po merjenjih niso bili sposobni razločevanja med črno luknjo in gravitosnko zvezdo. V notranjosti gravitonske zvezde se ustvarja mehur iz temne energije ki zagotavlja za stabilnost nujen protipritisk. Supermasivna stena tega mehurčka je izvor za težnost gravitonske zvezde. Po teoriji so gravitonskim zvezdam znanstveniki na splošno posvečali le malo zanimanja, saj te zvezde temeljijo na zelo špekulativni obliki kvantne težnosti in v teoriji nima nobene prednosti pred črnimi luknjami. Ker še naprej iz perspektive kvantne težnosti ne obstaja nobena dobra utemeljitev, da se naj bi prostor-čas ohranil na takšen način in vrsto, kot predlagata Mazur in Mottola. Spletne povezave

• Telepolis: gravitonske zvezde kot alternative črnim luknjam? • Stabile gravitonske zvezde – druga možnost za črne luknje? • space.com: Thick-Skinned gravitonske zvezde kot nadomestek črnim luknjam, po teoriji

• Telepolis: Gravasterne als Alternative zu Schwarzen Löchern? • Stable gravastars – an alternative to black holes? • space.com: Thick-Skinned Gravastars Vie to Replace Black Holes, in Theory