Gibanje neuvrščenih: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Oznake: ročna vrnitev vrnjeno mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
rvv
Oznaka: ročna vrnitev
Vrstica 1:
{{brezvirov}}
 
[[Slika:NAM Members.svg|thumb|360px|Članice gibanja neuvrščenih (2007)<br />{{legend|#000080|Države članice}}{{legend|#0066ff|Države opazovalke}}]]
 
'''Gibanje neuvrščenih''' (tudi '''neuvrščene države''') je gibanje, v katerega je včlanjeno več kot sto predvsem nekoč koloniziranih držav. Gibanje je dobilo ime med [[hladna vojna|hladno vojno]], saj se države članice deklerativno niso želele izreči za pol, ki je bil pod vplivom [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], ali za pol pod vplivom [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Pomembno vlogo pri razvoju gibanja je odigrala [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]].
 
Gibanje je nastalo po razpadu [[kolonializem|kolonialnega sistema]], ko so si novonastale države prizadevale vzpostaviti suverene države in to prav v času, ko je bila [[hladna vojna]] na vrhuncu. Po nekaterih ocenah je gibanje odigralo pomembno vlogo pri [[dekolonizacija|dekolonizaciji]], prav tako pa naj bi pripomoglo k zagotavljanju svetovnega miru.
 
== Zgodovina ==
 
Predhodnica tega gibanja je znamenita azijsko-afriška konferenca v [[Bandung]]u, na kateri se je zbralo 29 vodij držav, ki so bili pripadniki prve postkolonialistične generacije politikov. Potekala je med 18. in 24. aprilom 1955. leta. Namen konference je bil identificirati pomembna mednarodna vprašanje in iskanje skupne politike v mednarodnih odnosih.
 
Načela, ki bi določala odnose med manjšimi in večjimi državami, so znana pod imenom »[[bandunška konferenca|Deset bandunških načel]]«, ki so jih na tej konferenci tudi razglasili. Ta načela so postala sestavni del gibanja neuvrščenih. Še več, vsaka država, ki je želela postati članica neuvrščenih, se je morala zavezati tem načelom.
 
Pri razvoju gibanja so ključno vlogo odigrala nekatera pomembna imena mednarodne politike. To so bili: egipčanski predsednik [[Gamal Abdel Naser]], Ganec [[Kwame Nkrumah]], predsednik indijske vlade [[Džavaharlal Nehru]], Indonezijec [[Ahmed Sukarno]] in jugoslovanski predsednik [[Josip Broz Tito]].
 
Šest let po [[bandunška konferenca|bandunški konferenci]] je bila v [[Beograd]]u prva konferenca neuvrščenih (od 1. do 6. septembra 1961). Sodelovalo je 25 držav.
 
Načela so sicer uskladili še pred veliko beograjsko konferenco, in sicer tistega leta v [[Kairo|Kairu]], ta pa kažejo, da je bil namen vzpostaviti aktivno politiko članic, ki bi lahko na tak način v mednarodni politiki odigrale pomembnejšo vlogo, kot če bi nastopale samostojno. Številne članice so bile vojaško šibke in gospodarsko slabo razvite.
 
Tedanje cilje gibanja je mogoče strniti v sledečih točkah:
* pravica samoodločbe narodov, neodvisnosti, suverenosti in teritorialne celovitosti držav,
* nasprotovanje [[apartheid]]u,
* zavračanje sodelovanja v multilateralnih vojaških paktih, kot sta bila tedaj [[NATO]] in [[varšavski pakt]],
* boj proti [[imperializem|imperializmu]],
* boj proti [[kolonializem|kolonializmu]], [[neokolonializem|neokolonializmu]], [[rasizem|rasizmu]], [[okupacija|okupaciji]],
* težnja k razoroževanju,
* nevmešavanje v notranje zadeve držav in mirni soobstoj vseh narodov,
* zavračanje uporabe sile v mednarodnih odnosih,
* krepitev vloge [[Organizacija združenih narodov|OZN]],
* [[demokratizacija]] v mednarodnih odnosih,
* socioekonomski razvoj in prestrukturiranje mednarodnega ekonomskega sistema in
* enakopravno mednarodno sodelovanje.
 
Zlasti ob koncu osemdesetih let je gibanje doživljalo krizo, predvsem zaradi razpada sovjetskega bloka. Prav tako je bila v tistem času predsedujoča država [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]], ki je začela razpadati, kar je posledično pomenilo precejšnje zmanjšanje aktivnosti tega gibanja.
 
V devetdesetih letih gibanje ni odigralo vidnejše vloge, v začetku 21. stoletja pa je nov zagon dobilo predvsem zaradi unipolarne ureditve sveta, pri čemer so se države članice lahko združile ob skupnem interesu heterogenizacije mednarodnih odnosov. Prav tako to gibanje še vedno nudi okvir sodelovanja gospodarsko manj razvitih držav.
 
== Kriteriji včlanitve ==
 
Če želi država postati članica gibanja neuvrščenih, mora izpolniti sledeče zahteve:
* država mora imeti neodvisno, neuvrščeno politiko, ki temelji na soobstoju držav z različnimi političnimi in družbenimi sistemi ali pa mora pokazati tendenco k taki politki,
* država mora konsistentno podpirati gibanja za samostojnost,
* država ne sme biti članica multilateralnega vojaškega zavezništva v kontekstu konflikta med velikimi silami,
* če ima država bilateralni vojaški sporazum z veliko silo ali pa je članica regionalnega obrambnega pakta, sporazum ali pakt ne smeta biti sprejeti namenoma v kontekstu konflikta med velikimi silami,
* če ima država na svojem ozemlju vojaška oporišča tuje sile, dovoljenje za to ni smelo biti dano v kontekstu konflikta med velikimi silami.
 
== Gibanje v Sloveniji ==
Slovenija je bila članica neuvrščenih kot del [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]], po osamosvojitvi pa ni zaprosila za članstvo v tej organizaciji, prav tako nima statusa opazovalke. Leta [[1989|1989/90]] je gibanju predsedoval [[Janez Drnovšek]], ki je prevzel vodilno funkcijo na 9. (drugi beograjski) konferenci neuvrščenih držav, ki je bila kmalu po njegovi umestitvi za predsednika Predsedstva SFRJ istega leta.
 
== Seznam polnopravnih članic ==
 
V gibanje je včlanjeno 120 držav (september 2019). 53 držav prihaja iz [[Afrika|Afrike]], 40 iz [[Azija|Azije]] in [[Oceanija|Oceanije]], 26 iz [[Latinska Amerika|Latinske Amerike in Karibov]] in ena iz [[Evropa|Evrope]].
 
Afriške članice so: [[Alžirija]], [[Angola]], [[Benin]], [[Bocvana]], [[Burkina Faso]], [[Burundi]], [[Čad]], [[Vzhodni Kongo|Demokratična republika Kongo]], [[Džibuti]], [[Egipt]], [[Ekvatorialna Gvineja]], [[Eritreja]], [[Esvatini]], [[Etiopija]], [[Gabon]], [[Gambija]], [[Gana]], [[Gvineja]], [[Gvineja Bissau]], [[Južna Afrika]], [[Kamerun]], [[Kenija]], [[Komori]], [[Lesoto]], [[Liberija]], [[Libija]], [[Madagaskar]], [[Malavi]], [[Mali]], [[Maroko]], [[Mavretanija]], [[Mavricij]], [[Mozambik]], [[Namibija]], [[Niger]], [[Nigerija]], [[Zahodni Kongo|Republika Kongo]], [[Ruanda]], [[Sejšeli]], [[Senegal]], [[Sierra Leone]], [[Slonokoščena obala]], [[Somalija]], [[Srednjeafriška republika]], [[Sudan]], [[Sveti Tomaž in Princ]], [[Tanzanija]], [[Togo]], [[Tunizija]], [[Uganda]], [[Zambija]], [[Zelenortski otoki]], [[Zimbabve]].
 
Azijske in Oceanske članice so: [[Afganistan]], [[Azerbajdžan]], [[Bahrain]], [[Bangladeš]], [[Butan (država)|Butan]], [[Brunej]], [[Filipini]], [[Fidži]], [[Indija]], [[Indonezija]], [[Irak]], [[Iran]], [[Jemen]], [[Jordanija]], [[Kambodža]], [[Katar]], [[Kuvajt]], [[Laos]], [[Libanon]], [[Malezija]], [[Maldivi]], [[Mongolija]], [[Burma]], [[Nepal]], [[Oman]], [[Pakistan]], [[Palestina]], [[Papuanska Nova Gvineja|Papua Nova Gvineja]], [[Saudska Arabija]], [[Severna Koreja]], [[Singapur]], [[Sirija]], [[Šrilanka]], [[Tajska]], [[Vzhodni Timor]], [[Turkmenistan]], [[Uzbekistan]], [[Vanuatu]], [[Vietnam]], [[Združeni arabski emirati]].
 
Latinska Amerika in Karibi: [[Antigva in Barbuda]], [[Bahami]], [[Barbados]], [[Belize]], [[Bolivija]], [[Čile]], [[Kolumbija]], [[Kuba]], [[Dominika]], [[Ekvador]], [[Grenada]], [[Gvatemala]], [[Gvajana]], [[Haiti]], [[Honduras]], [[Jamajka]], [[Nikaragva]], [[Panama]], [[Peru]], [[Dominikanska republika]], [[Sveti Krištof in Nevis]], [[Sveti Vincencij in Grenadine|Sveti Vincenc in Grenadini]], [[Sveta Lucija]], [[Surinam]], [[Trinidad in Tobago]], [[Venezuela]].
 
Edina evropska članica je [[Belorusija]].
 
Nekdanje članice so tri: [[Jugoslavija]] (suspendirana ob razpadu leta 1992), [[Ciper]] in [[Malta]], ki sta se leta 2004 priključili Evropski uniji;
 
dve članici, [[Jemen]] in [[Južni Jemen]] pa sta se leta 1990 združili v eno državo.
 
==Seznam konferenc==