Predsednik Turčije: Razlika med redakcijama
ustvarjeno s prevodom strani »President of Turkey« |
(ni razlike)
|
Redakcija: 16:14, 11. april 2021
</img>
Predsednik Republike Turčije (turško Türkiye Cumhuriyeti Cumhurbaşkanı republike) je vodja države in po ustavnem referendumu leta 2017 tudi vodja vlade Republike Turčije.
Urad predsednika Turčije je bil ustanovljen z razglasitvijo Republike Turčije 29. oktobra 1923. Turškega predsednika pogosto imenujejo Cumhurbaşkanı, kar pomeni predsednik ljudstva.[1][2] Žaliti turškega predsednika je prepovedano s 299. členom turškega kazenskega zakonika.[3]
Tradicionalno je bilo predsedniško mesto sicer ceremonialne narave, vendar so ustavne spremembe, sprejete na ustavnem referendumu leta 2017, funkcijo postavile v izvršilno oblast.
Trenutni nosilec funkcije je Recep Tayyip Erdoğan, ki je na tej funkciji od 28. avgusta 2014. Od 9. julija 2018 je Erdoğan prvi izvršni predsednik v skladu s predsedniškim sistemom .
Pogoji
Predsednik Turčije lahko postane vsak, ki ima visokošolsko izobrazbo in je star najmanj štirideset let. Funkcija ni združljiva s poslansko.[4]
V preteklosti so morali turški predsedniki prekiniti vse morebitne odnose s svojo politično stranko.[5]
Volitve
Po ustavni spremembi iz leta 2007
V skladu z ustavnimi spremembami, sprejetimi na referendumu leta 2007, predsednika izvoli javnost med kandidati, ki so stari vsaj štirideset let, imajo dokončano visokošolsko izobrazbo in so lahko izvoljeni za člana Velikega državnega zbora.[6] Volitve predsednika se morajo začeti najmanj 30 dni pred iztekom mandata aktualnega predsednika ali 10 dni po izpraznitvi predsedniškega mesta, dokončati pa jih je treba v 30 dneh od začetka volitev.
Pred ustavnimi spremembami iz leta 2007
Pred ustavnimi spremembami, ki so bile sprejete na referendumu leta 2007, je Veliki državni zbor za predsednika izvolil enega od svojih poslancev.
Predsednik je izvoljen za dobo petih let in je upravičen do ene ponovne izvolitve. Izjema je, ko se drugi mandat predsednika konča z odločitvijo parlamenta. V tem primeru je predsednik lahko ponovno izvoljen za tretji mandat.[7] Mandat predsednika se izteče šele, ko novoizvoljeni predsednik nastopi funkcijo. Pred ustavnimi spremembami, sprejetimi na referendumu leta 2007, je bil predsednik izvoljen za en sam sedemletni mandat.
Ob nastopu funkcije predsednik pred Velikim državnim zborom priseže:
Prisegam na svojo čast in celovitost pred velikim turškim narodom, da bom varoval obstoj in neodvisnost države, nedeljivo celovitost države in naroda ter absolutno suverenost države; ostati zvest nadvladi zakona, demokratični in laični republiki ter Atatürkovim načelom in reformam; ne odstopati od ideala, po katerem je vsak upravičen do uživanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin pod pojmom miru in blaginje v družbi, nacionalne solidarnosti in pravičnosti ter zvestobe ustavi.[8]
Prisega se neposredno predvaja na TBMM-TV, ne glede na to, da je to redni delovni dan Velikega državnega zbora .
Dolžnosti in odgovornosti
- prvi dan zakonodajnega leta nagovoriti Veliki državni zbor,
- skliče Veliki državni zbor, da se po potrebi sestane,
- razglasiti zakone ali vrniti zakone velikemu narodnemu zboru, da jih ponovno preuči,
- na Ustavno sodišče zaprositi za razveljavitev zakonov ali nekaterih njihovih določb in Poslovnika parlamenta z obrazložitvijo, da so po obliki ali vsebini neustavni,
- imenovati in razrešiti podpredsednika in ministre
- imenovati visoke častnike, vključno z načelnikom generalštaba, in s sklepom urediti postopek in načela, ki urejajo njihovo imenovanje,
- akreditirati veleposlanike in sprejeti tuje veleposlanike, imenovane v Turčiji,
- ratificirati in razglasiti mednarodne pogodbe,
- predložiti na referendum zakonodajo o spremembi ustave, ki se ji zdi potrebno,
- določiti nacionalne varnostne politike in sprejeti potrebne ukrepe,
- zastopati vrhovnega poveljnika turških oboroženih sil v imenu Velike narodne skupščine in odločati o njegovi uporabi,
- odpustiti kazni, izrečene osebam zaradi kronične bolezni, invalidnosti ali starosti,
- razpisati nove volitve za parlament in predsedstvo, po katerih se odpove mandatu, ki ga trenutno opravlja,
- predložiti predlog proračuna v odobritev Velikemu državnemu zboru (če ni odobren v določenem roku, je veljaven proračun za prejšnje leto, le prilagojen letni obrestni meri),
- skliče in predseduje Svetu za nacionalno varnost
- razglasi izredno stanje, če ga odobri Veliki državni zbor (v izrednem stanju predsedniški odlok zahteva odobritev parlamenta),
- podpisati izvršne odredbe, ki ne smejo urejati temeljnih pravic, vključenih v ustavo, in zadev, za katere je v ustavi določeno, da jih ureja izključno zakon, ali zadev, ki so izrecno urejene z zakonom, izvršna uredba postane nična, če parlament sprejme zakon o isti zadevi. )
- imenovati člane in predsednika ter naložiti državnemu nadzornemu svetu izvajanje poizvedb, preiskav in inšpekcijskih pregledov,
- imenovati dvanajst od petnajstih članov ustavnega sodišča, četrtino članov državnega sveta, glavnega državnega tožilca in namestnika glavnega državnega tožilca kasacijskega sodišča, štiri od 13 članov sodniškega sveta in tožilci .
Predsednik opravlja tudi naloge izbora in imenovanja ter druge naloge, določene z ustavo in zakoni.
Odgovornost in ne-odgovornost
Po ustavni spremembi iz leta 2017
V skladu z ustavnimi spremembami iz leta 2017 lahko Veliki državni zbor na predlog navadne večine vseh članov vlade začne preiskavo predsednika, podpredsednika ali katerega koli člana vlade.[6] Preiskavo izvede komisija petnajstih članov skupščine, ki bi jih politične stranke predlagale sorazmerno s svojo zastopanostjo v parlamentu. Komisija bi predsedniku parlamenta v dveh mesecih predložila poročilo z izidom preiskave. Če preiskava v tem roku ni končana, se čas delovanja komisije podaljša za en mesec. V desetih dneh po oddaji predsedniku parlamenta, se poročilo razdelili vsem članom skupščine, deset dni po razdelitvi pa se o poročilu razpravlja. Če predlog podpreta dve tretjini poslancev na tajnim glasovanjem se lahko osebi ali osebam, o katerih je potekala preiskava, sodi pred ustavnim sodiščem.
Predsednik, o katerem je bila uvedena preiskava, ne sme razpisati volitev. Predsednik, ki ga sodišče obsodi, je razrešen funkcije.
Določba tega člena se uporablja tudi za kazniva dejanja, za katera naj bi predsednik delal v času svojega mandata.
Pred ustavno spremembo iz leta 2017
Pred ustavnim referendumom leta 2017 predsednik ni odgovarjal za svoja dejanja in ukaze, razen za obtožbe veleizdaje. Vse predsedniške odloke, razen tistih, za katere je predsednik pooblaščen, da jih sprejme sam, je moral v skladu z določbami ustave in drugih zakonov podpisati premier in resorni minister. Tako so za te odloke odgovarjali premier in zadevni ministri, ne predsednik. Na odločitve in ukaze, ki jih je predsednik podpisal na lastno pobudo, ni mogoče vložiti pritožbe pri nobenem sodnem organu, vključno z ustavnim sodiščem. Edina odgovornost predsednika je bila obtožba zaradi veleizdaje na predlog vsaj ene tretjine skupnega števila poslancev in z odločitvijo najmanj treh četrtin celotnega števila poslancev.
Vršilka dolžnosti predsednika
Po ustavnem referendumu 2017
Po ustavnih spremembah, sprejetih na referendumu 2017, v primeru začasne odsotnosti predsednika zaradi bolezni, potovanja v tujino ali podobnih okoliščin, podpredsednik Turčije opravlja funkcijo vršilca dolžnosti in izvršuje pooblastila predsednika do njegove vrnitve.[6] Če se funkcija predsednika iz kakršnega koli razloga izprazni, bodo predsedniške volitve v petinštiridesetih dneh, medtem pa podpredsednik deluje in izvaja pooblastila predsednika, dokler ni izvoljen naslednji predsednik. Če za splošne volitve ostane eno leto ali manj, bodo parlamentarne volitve izvedene hkrati. Če ostane več kot leto dni, bo novoizvoljeni predsednik še naprej opravljal funkcijo pod aktualnim parlamentom do naslednjih splošnih volitev.
Pred ustavnim referendumom 2017
Pred ustavnimi spremembami, sprejetimi na referendumu 2017, je funkcijo vršilca dolžnosti opravljal predsednik parlamenta.
Živi nekdanji predsedniki
-
Ahmet Necdet Sezer
(2000–2007)
13. september 1941 -
Abdullah Gül
(2007–2014)
29. oktober 1950
.JPG)
.jpg){kind=link}
Glej tudi:
Sklici
Zunanje povezave
- ↑ »reisicumhur«. Nedir Ne Demek. Pridobljeno 4. aprila 2020.
- ↑ »Sözlük«. Türk Dil Kurumu – Dilimiz Kimliğimizdir (v turščini). 25. marec 2008. Pridobljeno 4. aprila 2020.
- ↑ »Turkey: End Prosecutions For 'Insulting President'«. Human Rights Watch (v angleščini). 17. oktober 2018. Pridobljeno 22. decembra 2020.
- ↑ »Turkey's Constitution of 1982 with Amendments through 2017« (PDF). Constitute Project. str. 43. Pridobljeno 23. januarja 2020.
- ↑ Shaheen, Kareem (2. maj 2017). »Erdoğan rejoins Turkey's ruling party in wake of referendum on new powers«. The Guardian (v britanski angleščini). ISSN 0261-3077. Pridobljeno 3. maja 2017.
- ↑ 6,0 6,1 6,2 »Grand National Assembly of Turkey« (PDF). tbmmgov.tr. 2018. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka
<ref>; sklici, poimenovaniautogenerated1, so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči). - ↑ KABOĞLU, İBRAHİM Ö. »Bir kimse en fazla iki defa cumhurbaşkanı seçilebilir«. birgun.net (v turščini). Pridobljeno 3. novembra 2019.
- ↑ »Constitution« (PDF). global.tbmm.gov.tr. Pridobljeno 4. aprila 2020.