Trst: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Shabicht (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Shabicht (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 22:
Leta [[1921]] je z razpadom Avstro-Ogrske ob koncu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] Trst skupaj z [[Istra|Istro]] in [[Kvarner]]skimi otoki prešel pod Italijo. To je bil močan udarec za tržaško gospodarstvo, saj se je mesto znašlo na skrajnem robu [[država|države]], ki sploh ni potrebovala ne njegovega pristanišča, ne njegovih trgovskih vezi in izkušenj z deželami, ki takrat niso bile zaželene kot komercialni partnerji. Mesto je obubožalo.
 
Poleg gmotnih težav so Tržačani izkusili tudi izgrede [[fašizem|fašističnih]] skrajnežev, ki so se grobo znašali nad prebivalstvom, predvsem [[Slovenci|slovenskim]]. Uradni napotki za »italijanizacijo« prebivalstva so bili strogo uresničeni, večinoma s silo. Slovenski kulturni center [[Narodni dom v Trstu|Narodni dom]], delo arhitekta [[Maks FabjaniFabiani|Maksa FabjanijaFabianija]] je bil [[julij]]a [[1920]] požgan.
 
V času [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bil Trst predmet spopadov, saj so si ga lastile vse strani, medtem ko so prebivalci sami hoteli samostojnost. V mestu samem so bili močno zastopani [[Judje]], italijanski [[iredentist]]i, »rdeči« Slovenci, »beli« Slovenci in neodvisneži, kar je povzročalo nevarna trenja. Ko so leta [[1944]] [[Nemci]] začeli uporabljati [[Rižarna|Rižarno]] kot [[zapor]] in [[krematorij]], je tudi napetost med prebivalci pogubila veliko ljudi. Računajo, da je v Rižarni končalo okoli 5000 življenj.