Wikipedija

Statistične regije Slovenije: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Izbrani podatki po statističnih regijah, 2016
Vrstica 59:
[[Statistični urad Republike Slovenije|Statistični urad RS]] regionalne podatke objavlja v različnih oblikah. Podatki na regionalni ravni so lahko pomembna podpora načrtovanju, usmerjanju in spremljanju regionalnega razvoja. Hkrati so statistični podatki, ki so umeščeni v prostor, zanimivi tudi za širši krog uporabnikov, saj lahko med njimi vsakdo najde tiste in take, ki so uporabni prav zanj, za njegovo regijo. Podatki za statistične regije so uporabnikom dostopni v tiskani obliki v publikaciji '''[https://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/9959/regije_v_stevilkah_2018.pdf Slovenske regije v številkah]''' oziroma v interaktivni vizualni obliki v aplikaciji [http://www.stat.si/obcine/ '''Slovenske regije in občine v številkah''']. Slednji skozi preprosto navigacijo omogoča prikaz izbranih podatkov in kazalnikov po statističnih regijah in občinah, praviloma v daljših časovnih vrstah. Pri izbrani vsebini se lahko spreminja teritorialna raven prikaza (statistične regije ali občine) in leto, na katerega se podatki nanašajo za vsa tematska področja. Interaktivna spletna apliacija '''[https://gis.stat.si/ STAGE]''' pa omogoča prikazovanje statističnih podatkov po izbranih prostorskih enotah v kombinaciji z različnimi kartografskimi podlagami iz orodja Google Maps. Tu lahko izdelamo prostorske poizvedbe na različnih prostorskih enotah in časovnih serijah, si ogledamo kako se določen pojav v prostoru s časom spreminja, primerjamo pojav v dveh različnih občinah/regijah ali izdelamo lastno karto. Omogoča tudi podatkovni izvoz ali vgnezdenje (embed) izdelane karte v (spletne) dokumente. Regionalne podatke pa je moč najti tudi v podatkovni bazi [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada RS]] z nazivom '''[https://pxweb.stat.si/SiStat/sl SI-STAT]'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/StatWeb|title=Statistični urad Republike Slovenije|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>.
 
==Izbrani podatki po statističnih regijah, 20162019==
 
Največ prebivalcev Slovenije je živelo v [[Osrednjeslovenska statistična regija|osrednjeslovenski statistični regiji]], to je vsak četrti. Osrednjeslovenska regija je bila z 231236,6 preb/km<sup>2</sup> hkrati najgosteje poseljena slovenska regija. Dejstvo je, da se prebivalstvo Slovenije stara. Povprečna starost je bila 4243,94 leta in le v štirihtreh regijah je bila nižja od slovenskega povprečja. Najvišjo povprečno starost je imela [[pomurska statistična regija]] in sicer 4445,5 leta, najnižjo pa osrednjeslovenska regija, 4142,50 leta. V Sloveniji smo živeli v skoraj 860.000 stanovanjih, od tega jih je nekaj več kot polovica zgrajenih v obdobju od leta 1961 do 1990. Največ stanovanj na 1.000 prebivalcev se je nahajalo v [[Obalno - kraška statistična regija|obalno-kraški regiji]], in sicer 498.
 
V Sloveniji je bilo registriranih skoraj 1,12 milijona osebnih avtomobilov, torej sta si v povprečju en osebni avtomobil delila manj kot dva prebivalca Slovenije. Največ avtomobilov na 1.000 prebivalcev je bilo v [[Goriška statistična regija|goriški regiji]] - 589621, in prav tu so se vozili s povprečno najstarejšimi avtomobili, starimi 11,17 letalet.  
 
Največ turističnih prenočitev je bilo zabeleženih v obalno-kraški[[Gorenjska statistična regija|gorenjski regiji]], okrog 2122 %. Že od leta 2000 dalje v Sloveniji več prenočitev ustvarijo tuji kot domači turisti, in sicer je delež prenočitev tujih turistov najvišjiv primerjavi z domačimi največji v osrednjeslovenski regiji, kjer(94 ustvarijo 94% prenočitev). DomačiTuji turisti so sicer največ prenočitev ustvarili v obalno-kraškigorenjski regiji in sicer 41(26 %.[[Slika:Investicije), zadomači varstvoturisti okolja,pa Slovenija,v 2018.jpg|alt=Vir:[[Obalno SURS|sličica|405x405px|Investicije- zakraška varstvostatistična okolja,regija|obalno-kraški Slovenija, 2018regiji]] (27 %).
Ločeno smo zbrali 67 % komunalnih odpadkov, kar je približno 6 krat več kot pred desetimi leti (2004 = 11 %). Največ, 74 % komunalnih odpadkov so ločeno zbrali v [[Gorenjska statistična regija|gorenjski regiji]]. Najmanj komunalnih odpadkov na prebivalca je ustvarila [[Zasavska statistična regija|zasavska regija]] in sicer 329 kg/prebivalca, kar je 150 kg manj od slovenskega povprečja. Največ investicij v varstvo okolja, 46 %, je bilo namenjenih [[Osrednjeslovenska statistična regija|osrednjeslovenski regiji]], zgolj 0,4 % pa primorsko-notranjski regiji.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.stat.si/dokument/8941/regije-v-stevilkah.pdf|title=Statistične regije v številkah, 2016|date=1.8.2016|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>▼
[[Slika:Stanovanja za počitniški namen ali sekundarno rabo, Statistične regije, 2018.jpg|alt=Vir: SURS|sličica|449x449px|Stanovanja za počitniški namen ali sekundarno rabo, Statistične regije, 2018]]▼
Največ delovnih migrantov, ki so delali zunaj regije prebivališča, je bilo v zasavski regiji, 52 %. Najmanj delovnih migrantov je bilo v osrednjeslovenski regiji, 9 %. Največ delovnih migrantov se je v osrednjeslovensko regijo pripeljalo iz gorenjske regije, približno 20.200. Osrednjeslovenska regija je imela najvišjo povprečno neto plačo glede na regijo delovnega mesta. Ta je bila 9 % višja od slovenskega povprečja. Najnižjo povprečno neto plačo so prejemali v [[Primorsko-notranjska statistična regija|primorsko-notranjski regiji]] in sicer je ta bila10 % nižja od slovenskega povprečja. &nbsp;Osrednjeslovenska regija je ustvarila 37 % nacionalnega bruto domačega proizvoda oz. več kot 27.600 EUR na prebivalca in toliko kot [[Pomurska statistična regija|pomurska]] in notranjsko-kraška regija skupaj.▼
 
▲Ločeno smo zbrali 6773 % komunalnih odpadkov, kar je približno 62,5 krat več kot pred desetimi leti (20042009 = 1129 %). Največ, 7479 % komunalnih odpadkov so ločeno zbrali v [[Gorenjska statistična regija|gorenjski regiji]]. Najmanj komunalnih odpadkov na prebivalca je ustvarila [[Zasavska statistična regija|zasavskakoroška regija]] in sicer 329423 kg/prebivalca, kar je 15086 kg manj od slovenskega povprečja. Največ investicij v varstvo okolja, 4642 %, je bilo namenjenih [[Osrednjeslovenska statistična regija|osrednjeslovenski regiji]], zgolj 0,42 % pa primorsko[[Primorsko-notranjskinotranjska regiji.<ref>{{Navedistatistična spletregija|url=http://www.stat.si/dokument/8941/regijeprimorsko-v-stevilkah.pdf|title=Statističnenotranjski regije v številkah, 2016|date=1regiji]].8.2016|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>
 
▲Največ delovnih migrantov, ki so delali zunaj regije prebivališča, je bilo v [[Zasavska statistična regija|zasavski regiji]], 5253 %. Najmanj delovnih migrantov je bilo v osrednjeslovenski regiji, 910 %. Največ delovnih migrantov se je v osrednjeslovensko regijo pripeljalo iz gorenjske regije, približno 2021.200700. Osrednjeslovenska regija je imela najvišjo povprečno neto plačo glede na regijo delovnega mesta. Ta je bila 9 % višja od slovenskega povprečja. Najnižjo povprečno neto plačo so prejemali v [[Primorsko-notranjska statistična regija|primorsko-notranjski regiji]] in sicer je ta bila10bila 10 % nižja od slovenskega povprečja. &nbsp;Osrednjeslovenska regija je ustvarila 37 % nacionalnega bruto domačega proizvoda oz. več kot 2732.600 EUR na prebivalca in tolikoveč kot [[Pomurska statistična regija|pomurska]] in notranjskoprimorsko-kraškanotranjska regija skupaj.<ref>{{Navedi splet|url=https://pxweb.stat.si/SiStat/sl|title=Podatkovna baza SiStat|accessdate=6.4.2021}}</ref>
▲[[Slika:Stanovanja za počitniški namen ali sekundarno rabo, Statistične regije, 2018.jpg|alt=Vir: SURS|sličica|449x449px|Stanovanja za počitniški namen ali sekundarno rabo, Statistične regije, 2018]]
[[Slika:Investicije za varstvo okolja, Slovenija, 2018.jpg|alt=Vir: SURS|sličica|405x405px|Investicije za varstvo okolja, Slovenija, 2018]]
== Statistične regije ==
{| class="wikitable"
Vrstica 75 ⟶ 77:
! Število
! Statistična regija
! Prebivalstvo (1. 7. 2020)<ref>{{navedi splet|url=https://pxweb.stat.si:443/SiStatSiStatData/slsq/4255|title=Podatkovna baza SiStat|accessdate=29. 3. 2021}}</ref>
! Površina, km<sup>2</sup> <ref>{{Navedi splet|url=https://pxweb.stat.si:443/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/2640005S.pxsq/4256|title=Podatkovna baza SiStat|accessdate=29. 3. 2021}}</ref> (1. 1. 2020)
|-
| 1
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Statistične_regije_Slovenije«