Termika: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Zupi (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Zupi (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 1:
'''Termika''' pomeni steber dvigajočega se [[zrak]]a zaradi sončnega segrevanja; pri tem pojavu gre v bistvu za [[konvekcija|konvekcijo]].
 
Na velikost in jakost termike vplivajo predvsem dogajanja v spodnji plasti [[atmosfera|atmosfere]], v [[troposfera|troposferi]]. Precej je termično dviganje izrazito ob prehodu hladne [[fronta (meteorologija)|fronte]], ko se pojavi plast hladnejšega zraka nad ogreto površino tal. Močna termika nastaja tudi ob pobočjih, kjer se zrak med dviganjem drsi ob pobočju in se tako ogreva od celotnega pobočja.
 
Termika se pogosto pojavlja pod [[kumulus]]i, kerki se smatrajo kot indikatorji termike, saj se tam topel zrak, ki vsebuje [[para|vodno paro]] dviga. Ob dviganju zrak izgublja toploto dokler vodna para v njem ne kondenzira in tvori vidne kapljice, ki tvorijo oblak. Seveda pa ni nujno, da nad vsako termiko nastane oblak. Če je zrak dovolj suh ali če se zaradi [[toplotni preobrat|inverzije]] ne dvigne do višine, kjer nastanejo oblaki (glej [[rosišče|temperatura rosišča]]), oblaki ne nastanejo. Takrat govorimo o t.i. ''suhi termiki'', ki jo je ravno zaradi odsotnosti kumulusov težje najti.
Jakost termike je odvisna tudi od tipa in naklona tal, ki jih obseva [[sonce]]. Najbolj se ogrejejo temna tla, ki vpijejo večji del sončnega sevanja (npr. njive, gosti posevki in iglasti [[gozd]]ovi) in tereni, na katere sonce sveti skoraj pravokotno (v naših [[geografska širina|zemljepisnih širinah]] je to možno na prisojnih pobočjih).
 
Ko termično dviganje preneha, kumulusi ne prejemajo več zaloge vlažnega zraka in zato začnejo razpadati, za kar porabljajo toploto zraka okrog sebe, kar običajno povzroči močno spuščanje zraka pod njimi.
 
 
 
Termika se pogosto pojavlja pod [[kumulus]]i, ker se tam topel zrak, ki vsebuje [[para|vodno paro]] dviga. Ob dviganju zrak izgublja toploto dokler vodna para ne kondenzira in tvori vidne kapljice, ki tvorijo oblak. Seveda pa ni nujno, da nad vsako termiko nastane oblak. Če je zrak dovolj suh ali če se zaradi [[toplotni preobrat|inverzije]] ne dvigne do višine, kjer nastanejo oblaki (glej [[rosišče|temperatura rosišča]]), oblaki ne nastanejo. Takrat govorimo o t.i. ''suhi termiki'', ki jo je ravno zaradi odsotnosti kumulusov težje najti.
Jakost termike je odvisna tudi od tipa in naklona tal, ki jih obseva [[sonce]]. Najbolj se ogrejejo temna tla, ki vpijejo večji del sončnega sevanja (npr. preorane njive, gosti posevki in iglasti [[gozd]]ovi) in tereni, na katere sonce sveti skorajpraktično pravokotno (v naših [[geografska širina|zemljepisnih širinah]] je to možno na prisojnih gorskih pobočjih).
 
Na nastanek termike ima predvsem v ravnih predelih pomembno vlogo [[veter]], ki povzroči, da se baloni toplega zraka dvignejo od tal. Če pa je veter premočan, pa topel zrak razpiha in dviganje zato oslabi.
 
Poleg vetra pa na dvig toplega zraka od tal vplivajo tudi t.i. ''termični sprožilci''. Kot termičnisprožilcitermični sprožilci lahko nastopajo neravnine na ravnem terenu (manjše vzpetine, naseljezgradbe, naselja, gozd,...), police in druge nepravilnosti na gorskem pobočju, meja površin z različnimi [[temperatura]]mi, itd.
 
Ko se topel zrak odtrga od tal, se začne dvigati v obliki balonov toplega zraka ali stebrov, ki pa v veliki večini primerov niso idealno homogeni, saj se topel zrak meša s hladnim zrakom iz okolice in na tak način nastanejo področja z različno hitrostjo dviganja zraka. Ravno tako na dvigajoč se zrak vpliva [[veter]], ki povzroči zanos termičnih stebrov.