Trdi disk: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→‎Metode varovanja podatkov na disku: Popravljena tipkarska napaka
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
Boyzl (pogovor | prispevki)
m jezikovni/slovnični popravki
Vrstica 3:
== Zgradba in delovanje ==
[[Slika:Festplatte.JPG|thumb|300px|Razstavljen trdi disk]]
Disk je sestavljen iz več okroglih kovinskih (ali keramičnih, steklenih) plošč, prevlečenih z [[magnet]]no snovjo, ki se med delovanjem vrtijo. Nad diskom je bralno pisalna glava. To je [[navitje]], ki lahko magneti površino diska (pisanje), ali ugotavlja smer namagnetenosti (branje).
 
Ker pred desetletji procesorji še niso dosegali velikih hitrosti, so diski pričeli uporabljati DMA (ang. Direct Memory Access) krmilnik, ki napravam priključenim nanj omogoča neposreden dostop do notranjega pomnilnika.
 
Pred uporabo DAM krmilnika so naprave za vsak poseg v notranji pomnilnik posegale v procesor, da jim je dodelidodelil pravilen pomnilniški naslov. Ker se je lahko ta dodelitev pojavljala pogosto, je procesor veliko časa porabil za dodelitev dostopa do pomnilnika namesto izvrševanja procesov. Naprave, ki uporabljajo DMA, svoje zahteve pošljejo krmilniku in ta namesto procesorja izračuna pomnilniški naslov. Tako se razbremeni procesor za druga opravila.
Prenos informacij izz diska na osnovno ploščo je odvisen od povezave. Prva povezava je bila preko ATA kablov. ATA kabel ima 40 žil, podatki pa se prenašajo vzporedno pri frekvenci od 33 do 133 MHz. Ker je bila hitrost še vedno bila zelo nizka, se je uveljavil priključek SATA, ki ima 4 pine in 7 žil. Podatki se prenašajo zaporedno preko dveh kablov. Za uporabnike s potrebo po velikih hitrostih prenosa podatkov, se je razvilo SCSI vodilo. Ker je protokol prenosa informacij drugačen kot pri ATA in SATA vodilih, so SCSI diski tudi dražji.
 
Trdi disk je v bistvu sestavljen iz ene ali več vrtljivih plošč v hitrem vrtenju, izdelanih iz aluminija ali stekla, prevlečenih s feromagnetnim materialom in dve glavi za vsak disk (ena na vsaki strani), ki med operacijo na razdalji nekaj deset nanometrov od površine izvajata branje diska ali pisanje podatkov.
 
Bralno pisalna glava lebdi nekaj nanometrov nad ploščo diska s pomočjo samegazračne zrakablazine, ki gajo generiraustvari hitro vrtenje disk, katerih frekvenca ali hitrost vrtenja lahko presečepreseže 15.000 rpm; Trenutno standardne vrednosti rotacijefrekvence vrtenja so 4.200, 5.400, 7.200, 10.000 in 15.000 vrtljajev na minuto.
 
Trdi disk deluje tako, da zaporedne spremembe v smeri magnetizacije predstavljajo binarnihbinarne podatkovnihpodatkovne bitovbite (0 in 1). Podatke bere izz diska z detekcijo prehodov v magnetizacije.
 
Tipičen HDD dizajn sestavlja vreteno, ki ima ploske okrogle diske, imenovane tudi plošče, ki vodijohranijo zapisane podatke. Plošče so izdelane iz nemagnetnega materiala, običajno aluminijeve zlitine, stekla ali keramike, in so prevlečene s plitvotanko plastplastjo magnetnega materiala običajno debeline 10-20 nm v globino,in z zunanjo plastjo ogljika za zaščito.
 
== Lastnosti trdega diska ==
 
* Hitrost branja in pisanja trdega diska se merimerimo v megabajtih na sekundo (MB/s). Današnji diski dosežejo hitrost do 50 MB/s, novejši [[Solid-state drive|SSD]]-ji pa dosegajo hitrosti do 500 MB/s.
* Zmogljivost (kapaciteta) trdega diska se običajno meri v [[gigabajt]]ih (GB) in [[terabajt]]ih (TB). Proizvajalci trdih diskov uporabljajo pretvorbo 1 gigabajt = 1000 [[megabajt]]ov in 1 terabajt = 1000 gigabajtov. To se razlikuje od standarda v preostali računalniški industriji, kjer je faktor pretvorbe 2<sup>10</sup> in je torej 1 gigabajt enak 1024 megabajtom.
* Fizična velikost trdega diska je največkrat 3,5", za [[prenosni računalnik|prenosne računalnike]] pa 2,5" ali 1,5".
* [[Vmesnik]]. Najbolj znana sta [[ATA]] (PATA in [[SATA]]), [[SSD]] ter [[SCSI]].
* Zanesljivost. Podatek [[MTBF]] (okrajšava za angleški izraz »mean time between failures«) nam pove, koliko časa povprečno preteče med dvema napakama.