Statistične regije Slovenije: Razlika med redakcijama

[[Statistični urad Republike Slovenije|Statistični urad RS]] regionalne podatke objavlja v različnih oblikah. Podatki na regionalni ravni so lahko pomembna podpora načrtovanju, usmerjanju in spremljanju regionalnega razvoja. Hkrati so statistični podatki, ki so umeščeni v prostor, zanimivi tudi za širši krog uporabnikov, saj lahko med njimi vsakdo najde tiste in take, ki so uporabni prav zanj, za njegovo regijo. Podatki za statistične regije so uporabnikom dostopni v tiskani obliki v publikaciji '''[https://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/9959/regije_v_stevilkah_2018.pdf Slovenske regije v številkah]''' oziroma v interaktivni vizualni obliki v aplikaciji [http://www.stat.si/obcine/ '''Slovenske regije in občine v številkah''']. Slednji skozi preprosto navigacijo omogoča prikaz izbranih podatkov in kazalnikov po statističnih regijah in občinah, praviloma v daljših časovnih vrstah. Pri izbrani vsebini se lahko spreminja teritorialna raven prikaza (statistične regije ali občine) in leto, na katerega se podatki nanašajo za vsa tematska področja. Interaktivna spletna apliacija '''[https://gis.stat.si/ STAGE]''' pa omogoča prikazovanje statističnih podatkov po izbranih prostorskih enotah v kombinaciji z različnimi kartografskimi podlagami iz orodja Google Maps. Tu lahko izdelamo prostorske poizvedbe na različnih prostorskih enotah in časovnih serijah, si ogledamo kako se določen pojav v prostoru s časom spreminja, primerjamo pojav v dveh različnih občinah/regijah ali izdelamo lastno karto. Omogoča tudi podatkovni izvoz ali vgnezdenje (embed) izdelane karte v (spletne) dokumente. Regionalne podatke pa je moč najti tudi v podatkovni bazi [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada RS]] z nazivom '''[https://pxweb.stat.si/SiStat/sl SI-STAT]'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/StatWeb|title=Statistični urad Republike Slovenije|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>.

 

 

 

 

Ločeno smo zbrali 67 % komunalnih odpadkov, kar je približno 6 krat več kot pred desetimi leti (2004 = 11 %). Največ, 74 % komunalnih odpadkov so ločeno zbrali v [[Gorenjska statistična regija|gorenjski regiji]]. Najmanj komunalnih odpadkov na prebivalca je ustvarila [[Zasavska statistična regija|zasavska regija]] in sicer 329 kg/prebivalca, kar je 150 kg manj od slovenskega povprečja. Največ investicij v varstvo okolja, 46 %, je bilo namenjenih [[Osrednjeslovenska statistična regija|osrednjeslovenski regiji]], zgolj 0,4 % pa primorsko-notranjski regiji.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.stat.si/dokument/8941/regije-v-stevilkah.pdf|title=Statistične regije v številkah, 2016|date=1.8.2016|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>

[[Slika:Stanovanja za počitniški namen ali sekundarno rabo, Statistične regije, 2018.jpg|alt=Vir: SURS|sličica|449x449px|Stanovanja za počitniški namen ali sekundarno rabo, Statistične regije, 2018]]