Ali-paša Rizvanbegović: razlika med redakcijama

odstranjenih 141 zlogov ,  pred 8 meseci
m
infopolje datumi
(wd)
m (infopolje datumi)
 
| father =
| mother =
| death_place = Dobrun pri [[Banja Luka|Banja Luki]], [[Osmansko cesarstvo]]
| birth_date = 1783
| birth_place = [[Stolac]], [[Osmansko cesarstvo]]
| death_date = 20. marec 1851
| death_place = Dobrun pri [[Banja Luka|Banja Luki]], [[Osmansko cesarstvo]]
| place of burial =
| religion = [[islam]]
|}}
 
'''Ali-paša Rizvanbegović-Stočević''' (bosansko '''Ali-paša Rizvanbegović-Stočević''', turško '''Ali Rıdvanoğlu Paşa''') je bil od leta 1813 do 1833 hercegovski osmanski ''[[kapudan]]'' (upravnik) Stolca in od leta 1833 do 1851 delno neodvisen [[vezir]] (vladar) [[Hercegovski Pašaluk|Hercegovskega Pašaluka]], * [[1783]], [[Stolac]], [[Osmansko cesarstvo]], † [[20. marec]] [[1851]], Dobrun pri [[Banja Luka|Banja Luki]], [[Osmansko cesarstvo]].
 
Hercegovski pašaluk (''ejalet'') je bil ustanovljen prav zanj kot nagrada za pomoč pri zatiranju upora [[Husein Gradaščević|Huseina Gradaščevića]] proti Osmanskemu cesarstvu. Po odkritju, da je snoval načrte za svojo neodvisno oblast v [[Hercegovina|Hercegovini]], je bil odstavljen in domnevno usmrčen.
==Življenje==
Ostro je nasprotoval bosanski vstaji leta 1831, ki jo je vodil Husein Gradaščević. Iz Stolca je naredil trdno oporišče sil, zvestih Osmanskemu cesarstvu. Pri tem mu je pomagal lojalist [[Smail-aga Čengić]], kapudan Gackega, ki je enako postopal v svoji kapitaniji.
 
V prvi fazi upora je dal zatočišče osmanskemu guvernerju Namik-paši, pobeglemu iz [[Travnik, Bosna|Travnik]]a. Uporniška vojska iz Sarajeva se je odpravila v napad na Stolac, ko je izvedela, da je Namik-paša zapustil mesto, pa je napad ustavila.
 
V zadnjih mesecih leta 1831 so uporniki sprožili splošno ofenzivo proti lojalističnim kapudanom, s katero so nameravali streti domače nasprotnike vstaje in privesti celo Hercegovino pod svojo oblat. Uporniške sile pod vodstvom livanjskega kapudana Ibrahim-bega Fidrusa so napadle in premagale ljubuškega kapudana Sulejman-bega.
 
Po zmagi je večina Hercegovine prišla v roke upornikov. Uporniki so začeli oblegati Stolac, ki ga je Ali-paša Rizvanbegović dobro branil. Ko je Ali-paša Rizvanbegović na začetku marca 1832 prejel sporočilo, da so uporniki zaradi zime izčrpani, je prebil blokado in pognal oblegovalce v beg. Uporniki so iz Sarajeva poslali vojsko pod poveljstvom Mujage Zlatarja, ki naj bi okrepila oblegovalce Stolca. Ko so do upornikov prispele novice o bližajoči se veliki osmanski ofenzivi, so njegovo vojsko 16. marca 1832 odpoklicali.
 
[[Slika:Tsars Mosque.jpg|thumb|levo|250px|Hercegovske okrepitve Ali-paše Rizvanbegovića so osvojile [[Carska mošeja, Sarajevo|Carsko mošejo]] v Sarajevu in uničile vojsko sultanovih nasprotnikov]]
 
Ko so osmanske vojske v naslednjih mesecih obkolile Sarajevo, sta se jim pridružila tudi Ali-paša Rizvanbegović in njegov zvesti zaveznik [[Smail-aga Čengić]] iz Gackega. Njuni vojski sta 4. junija prišli na Stup na cesti med Sarajevom in [[Ilidža|Ilidžo]], kjer se je že vodila dolga, intenzivna bitka med glavnino osmanske vojske in uporniško vojsko pod poveljstvom samega Gradaščevića.
 
Vojska hercegovskih lojalistov je z boka napadla Gradaščevićevo vojsko in se prebila skozi njene vrste. Napad je bil nepričakovan in je prisilil upornike k umiku Sarajevo. Vodje upora so sprevideli, da je nadaljevanje upora brezupno. Cesarska vojska je 5. junija 1832 osvojila Sarajevo, Gradaščević pa je pobegnil v [[Habsburška monarhija|Habsburško monarhijo]].
 
===Vezir Hercegovine===
 
===Upravljanje Hercegovine 1833-1851===
Ali-paša Rizvanbegović se je kot novi vezir Hecegovine še posebej trudil za napredek kmetijstva in poskušal ozdraviti nekoč močno gospodarstvo Bosanskega pašaluka. Med njegovim upravljanjem so glavni hercegovski kmetijski proizvodi postali oljke, mandlji, kava, riž in citrusi.<ref name="ref2">Zulfikarpašić, Adil; Djilas, Milovan; Gaće, Nadežda (1998). ''The Bosniak''. ISBN 9781850653394.</ref>
 
==Smrt==
9.444

urejanj