Statistične regije Slovenije: Razlika med redakcijama

[[Statistični urad Republike Slovenije|Statistični urad RS]] je za izkazovanje statističnih [[podatek|podatkov]] na regionalni ravni prevzel členitev Slovenije na t. i. funkcionalne regije oziroma območja medobčinskega sodelovanja in jih poimenoval statistične regije. Te členitve so bile narejene sredi [[1970.|sedemdesetih let]] [[20. stoletje|20. stoletja]] za potrebe regionalnega načrtovanja in sodelovanja na različnih področjih. Ker je bila prvotna [[regionalizacija]] narejena na podlagi analize gravitacijskih območij (zaposlitev, [[šola]]nje, oskrba) v dvanajstih regionalnih in njim pripadajočih subregionalnih središčih, se je izkazala za razmeroma stabilno.<ref name="stat.si">{{Navedi splet|url=http://www.stat.si/dokument/5449/Pojasnila-spremembah-statisticnih-regij.pdf|title=Pojasnilo o teritorialnih spremembah statističnih regij|date=|accessdate=1. 8. 2016|accessdate=2016-08-01|website=www.stat.si|publisher=|last=|first=}}</ref>

Natančne informacije o spremembah med statističnimi regijami so opisane&nbsp; v [httphttps://www.stat.si/dokument/8484/Spremembe-statisticnih-regij.pdf Pojasnilih o spremembah območij statističnih regij].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=httphttps://www.stat.si/dokumentStatWeb/8484File/DocSysFile/9430/Spremembe-statisticnih-regijSpremembe_obmocij_statisticnih_regij.pdf|title=Spremembe območij statističnih regij|date=|accessdate=1. 8. 2016|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>

NUTS 3 (v primeru Slovenije: 12 statističnih regij).<ref>{{Navedi splet|url=httphttps://www.stat.si/dokumentStatWeb/5448File/NUTS_pojasnilo_2015DocSysFile/11301/NUTS_pojasnilo_2021_slo.pdf|title=Klasifikacija statističnih teritorialnih enot v evropski uniji - NUTS|date=1.8.2016|accessdate=30. 3. 2021|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>

[[Statistični urad Republike Slovenije|Statistični urad RS]] regionalne podatke objavlja v različnih oblikah. Podatki na regionalni ravni so lahko pomembna podpora načrtovanju, usmerjanju in spremljanju regionalnega razvoja. Hkrati so statistični podatki, ki so umeščeni v prostor, zanimivi tudi za širši krog uporabnikov, saj lahko med njimi vsakdo najde tiste in take, ki so uporabni prav zanj, za njegovo regijo. Podatki za statistične regije so uporabnikom dostopni v tiskani obliki v publikaciji '''[httphttps://www.stat.si/StatWeb/CommonFile/PrikaziDokumentDocSysFile/9959/regije_v_stevilkah_2018.ashx?IdDatoteke=8941pdf '''Slovenske regije v številkah]'''] oziroma v interaktivni vizualni obliki v aplikaciji [http://www.stat.si/obcine/ '''Slovenske regije in občine v številkah''']. Slednji skozi preprosto navigacijo omogoča prikaz izbranih podatkov in kazalnikov po statističnih regijah in občinah, praviloma v daljših časovnih vrstah. Pri izbrani vsebini se lahko spreminja teritorialna raven prikaza (statistične regije ali občine) in leto, na katerega se podatki nanašajo za vsa tematska področja. Interaktivna spletna apliacija '''[https://gis.stat.si/ STAGE]''' pa omogoča prikazovanje statističnih podatkov po izbranih prostorskih enotah v kombinaciji z različnimi kartografskimi podlagami iz orodja Google Maps. Tu lahko izdelamo prostorske poizvedbe na različnih prostorskih enotah in časovnih serijah, si ogledamo kako se določen pojav v prostoru s časom spreminja, primerjamo pojav v dveh različnih občinah/regijah ali izdelamo lastno karto. Omogoča tudi podatkovni izvoz ali vgnezdenje (embed) izdelane karte v (spletne) dokumente. Regionalne podatke pa je moč najti tudi v podatkovni bazi [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada RS]] z nazivom '''[https://pxweb.stat.si/SiStat/sl SI-STAT]'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/StatWeb|title=Statistični urad Republike Slovenije|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>.

Največ prebivalcev Slovenije je živelo v [[Osrednjeslovenska statistična regija|osrednjeslovenski statistični regiji]], to je vsak četrti. Osrednjeslovenska regija je bila z 231236,6 preb/km² hkrati najgosteje poseljena slovenska regija. Dejstvo je, da se prebivalstvo Slovenije stara. Povprečna starost je bila 4243,94 leta in le v štirihtreh regijah je bila nižja od slovenskega povprečja. Najvišjo povprečno starost je imela [[pomurska statistična regija]] in sicer 4445,5 leta, najnižjo pa osrednjeslovenska regija, 4142,50 leta. V Sloveniji smo živeli v skoraj 860.000 stanovanjih, od tega jih je nekaj več kot polovica zgrajenih v obdobju od leta 1961 do 1990. Največ stanovanj na 1.000 prebivalcev se je nahajalo v [[Obalno - kraška statistična regija|obalno-kraški regiji]], in sicer 498.

V Sloveniji je bilo registriranih skoraj 1,12 milijona osebnih avtomobilov, torej sta si v povprečju en osebni avtomobil delila manj kot dva prebivalca Slovenije. Največ avtomobilov na 1.000 prebivalcev je bilo v [[Goriška statistična regija|goriški regiji]] - 589621, in prav tu so se vozili s povprečno najstarejšimi avtomobili, starimi 11,17 letalet. &nbsp;

Največ turističnih prenočitev je bilo zabeleženih v obalno-kraškigorenjski regiji, okrog 2122 %. Že od leta 2000 dalje v Sloveniji več prenočitev ustvarijo tuji kot domači turisti, in sicer je delež tujih turistov najvišji v osrednjeslovenski regiji, kjer ustvarijo 94% prenočitev. Domači turisti so največ prenočitev ustvarili v obalno-kraški regiji in sicer 41 %.

* [httphttps://www.stat.si/StatWeb/CommonFile/PrikaziDokumentDocSysFile/9959/regije_v_stevilkah_2018.ashx?IdDatoteke=8941pdf Slovenske regije v številkah]. Stat.si (dostop 15.&nbsp;decembra&nbsp;2020).

* [http://www.stat.si/obcine/ Slovenske občine v številkah, interaktivna aplikacija]. Stat.si (dostop 15.&nbsp;decembra&nbsp;2020).