Čutilo: Razlika med redakcijama

dodanih 3.882 zlogov ,  pred 1 letom
I added upon the knowledge on this website.
(mini lektura)
(I added upon the knowledge on this website.)
Najpomembnejša naloga telesa je, da se ščiti pred zunanjimi vplivi in sprejema dražljaje iz okolja, to pa nam omogočajo čutila. Čeprav je dosti prerekanja med nevrologi o pravem številu čutov, je '''Aristotel (350 pr. n. št.)''' v knjigi De Anima<ref>{{Navedi splet|url=https://antilogicalism.com/wp-content/uploads/2016/12/aristotle_anima_final.pdf|title=De Anima, eng. On the soul|publisher=Aristotel}}</ref> navedel 5 glavnih čutov, za katere se večina nevrologov strinja; vid<ref>{{Navedi splet|url=https://sl.wikipedia.org/wiki/Vid|title=Vid}}</ref>, sluh<ref>{{Navedi splet|url=https://sl.wikipedia.org/wiki/Sluh|title=Sluh}}</ref>, vonj<ref>{{Navedi splet|url=https://sl.wikipedia.org/wiki/Vonj|title=Vonj}}</ref>, okus<ref>{{Navedi splet|url=https://sl.wikipedia.org/wiki/Okus|title=Okus}}</ref> in tip<ref>{{Navedi splet|url=https://sl.wikipedia.org/wiki/Okus|title=Okus}}</ref>. Čut definirajo kot skupino čutnih receptorjev, ki zaznava določen fizičen pojav. Potrebujemo jih za:
'''Čutílo''' je del [[živčni sistem|živčnega sistema]], ki zajema [[čutilni receptor|čutilne receptorje]], [[živčna pot|živčne poti]] in dele [[možgani|možganov]], odgovorne za obdelavo informacij. Poznamo ločena čutila za posamezne '''čute''' ([[vid]], [[tip]], [[voh]], [[okus]] in [[sluh]]).
 
-         '''Homeostazo''': omogoča, da se fiziološki procesi in telesna zgradba organizma kljub večjim spremembam v okolici bistveno ne spreminjajo
== Funkcija ==
=== Kodiranje ===
Čutilni sistem kodira štiri vidike dražljaja: vrsto (modalnost), intenziteto, lokacijo in trajanje.
 
-         '''Zaznavanje časa'''
== Človeška čutila ==
Pri [[človek]]u poznamo naslednje čutilne receptorje:
* [[kemosenzor]]
* [[mehanoreceptor]]
* [[nociceptor]]
* [[fotoreceptor]]
* [[termoreceptor]]
 
-         '''Locirati vire in nevarnosti'''
 
== Receptorji ==
Čutilom zaznavo omogočajo receptorji, ki so neenakomerno porazdeljeni po telesu, zato lahko nekje zaznamo dražljaje bolje, kot drugod. Receptorje, ki reagirajo na dražljaj in sprožijo proces čuta, kategoriziramo na 4 različna področja:
 
-         '''Kemoreceptorji''': Zaznavajo kemikalije in generirajo signal. Imamo jih v nosih in ustih in nam omogočajo vonj in okus.
 
-         '''Fotoreceptorji''': So odgovorni za fototransdukcijo (pretvorbo svetlobe v membranski potencial) ter nam omogočajo vid barve.
 
-         '''Mehanski receptorji''': Zaznavajo tlak in spremembo zvoka. So pomembni del našega sluha, poleg tega pa nam omogočajo ravnotežje.
 
-         '''Termoreceptorji''': Zaznavajo temperaturo.
 
-         '''Nociceptorji''': Zaznavajo potencialno nevarne dražljaje in to sporočajo možganom in hrbtenjači. Ta proces imenujemo nocicepcija, ki nam omogoča zaznavanje bolečine. Nekateri pa se lahko rodijo brez tega receptorja (t. i. CIPA pacienti).
 
Vsi dražljaji, ki so zaznani preko receptorjev so transducirani v akcijski potencial, ki nosi potrebne informacije do določenih delov možganov ali t. i. korteksov. Receptorje je prvi omenil '''Sherrington (1906)''' za opis površine kože psa. '''Hartline''' '''(1938)''' pa je pozneje znanje o receptorjih bolj natančno opredelil na majhno celico imenovano nevron.
 
== FunkcijaNevron ==
Nevroni<ref>{{Navedi splet|url=https://sl.wikipedia.org/wiki/Nevron|title=Nevron}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.cenim.se/UserFiles/image/zivcni-sistem/nevron.jpg|title=Slika nevrona}}</ref> so celice, ki imajo membranski potencial in imajo zmožnost komunikacije z drugimi celicami s povezavo imenovano sinapsa. Te so zelo majhni zato je moral '''Ramón y Cajal (1888)''' izboljšati Golgijev način opazovanja. Istega leta pa je z novo metodo opazovanja objavil študijo o ptičjem hipokampusu, kjer je odkril da nevroni niso povezani v smislu anastomoze, ampak da so med njimi »absolutni avtomatični kantoni«. To odkritje je postalo temelj moderne nevroznanosti. Poznamo 3 tipe nevronov:
 
-         '''Čutni nevroni''': sporočajo informacije čutnih receptorjev k možganom in hrbtenjače
 
-         '''Motorični nevroni''': prejemajo informacije možganov in hrbtenjače, da lahko kontroliramo vse od mišic do uravnavanje žlez
 
-         '''Internevroni''': povezujejo bližnje nevrone medseboj in tvorijo nevronske mreže.
 
Sestavljen je iz:
 
'''a)''' dendritov,
 
'''b)''' perikariona ali soma (telo nevrona),
 
'''c)''' jedra,
 
'''d)''' nevrita ali aksona,
 
'''e)''' mielinske ovojnice,
 
'''f)''' Schwannove celice,                                  
 
'''g)''' Ranvierovega zažemeka,
 
'''h)''' aksonski končičev.
 
Informacija je prejeta v denditih, nato pa jo nevron pošlje preko perikariona do aksonskih končičev. Tam pride informacija do aksonskih končičev, kjer lahko nevron pošlje signal preko sinapse do drugega nevrona. Signalni proces je delnoma električen, delnoma pa tudi kemičen. Nevroni nastajajo v nevralnih izvornih celicah med razvijanjem možganov in otroštvom. Nevrogeneza (regeneracija nevronov) se predvsem preneha med odraslostjo pri nekaterih delih možganih.
[[Kategorija:Čutila|*]]
{{normativna kontrola}}
1

urejanje