Rudi Šeligo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Dodana predloga za kategorijo "slovenski pozavnisti"
Vrstica 13:
Leta 1958 je bil v [[NUK|NUK-u]] priča aretaciji [[Jože Pučnik|Jožeta Pučnika]], ki mu je pol leta prej prepustil svojo podstrešno sobo v Mostah.
 
1961 je preživel v jugoslovanski vojski v Srbiji (v nekdanjem kazenskem bataljonu v Kučevu). Po tem je delal kot [[industrijski sociolog]]; leta 1962 se je zaposlil na Zavodu za proučevanje organizacije dela in izobraževanje kadrov v [[Kranj]]u. Tam je do leta 1993 - ko je ob in [[Osamosvojitev Slovenije|po osamosvojitvi Slovenije]] politika zahtevala vse več njegovega časa - predaval [[Statistika|statistiko]] na [[Fakulteta za organizacijske vede v Kranju|Visoki šoli za organizacijo dela (zdaj FOV)]] v Kranju.<ref name="SloBio"/> Za ta predmet je tudi napisal učbenika ''Statistika'' (več izdaj od l. 1969 do 1986, ena tudi v hrvaščini) ter ''Statistika in verjetnost'' (več izdaj od 1992 do 1999, za področje verjetnosti razširil in dopolnil France Šifrer)<ref>{{navedi splet |url=https://www.worldcat.org/search?q=S%CC%8Celigo%2C+Rudi+Statistika&qt=results_page |title=WordCat |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> ter objavljal strokovne članke v zvezi z uporabo statistike pri načrtovanju, preučevanju, spremljanju in nadzoru dela ter kakovosti izdelkov, ter [[psihologija dela |psihologijo]], [[sociologija dela|sociologijo]] in [[organizacija dela|organizacijo]] dela, ter tudi sodeloval v urejanju strokovnih publikacij s področja organizacije dela. h
 
Šeligo je bil med letoma 1957 in 1958 sourednik ''Revije 57'', med letoma 1962 in 1964 [[revija|revije]] ''Perspektive'', od 1970–1971 glavni [[urednik]] revije ''Problemi'' in 1975–1978 knjižne zbirke ''Znamenja''. Od ustanovitve je sodeloval pri ''[[Nova revija|Novi reviji]]''. Kot predsednik [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] (od 1987 do 1991) je opravil pomembno delo pri slovenski [[demokracija|demokratizaciji]] in osamosvajanju, kar je opisal v knjigi ''Prehajanja''.<ref>Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999</ref>
Vrstica 19:
Šeligo je bil med ustanovitelji [[Slovenska demokratična zveza|Slovenske demokratične zveze]] in 1990 izvoljen za njenega [[poslanec|poslanca]] v [[Skupščina Socialistične republike Slovenije|skupščino Socialistične republike Slovenije]]. Med letoma 1990 in 1992 je vodil parlamentarni [[odbor za kulturo]]. V obdobju od 1990 do 1994 je bil tudi predsednik ''Sveta [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]'' ter med leti 1993 in 2003 predsednik [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]]. Kratek čas je bil [[minister za kulturo Republike Slovenije]] (7. junij – 30. november 2000).
 
Leta 2001 je bil izvoljen za izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti ([[SAZU]]).<ref>{{navedi splet |url=https://www.sazu.si/clani/rudi-seligo |title=Milček Komelj, ''Rudi Šeligo'', člani SAZU |accessdate=18.3.2021 |date= |format= |work= }}</ref>
 
Umrl je na isti dan kot pesnik [[Janez Menart]]. Od tega leta (2004) se po njem imenuje [[Šeligova nagrada]] za najboljšo uprizoritev na festivalu [[Teden slovenske drame]] po izboru strokovne žirije, 2016 pa je njegov sin Aleš Šeligo ustanovil fundacijo Rudi Šeligo.