Borut Pahor: Razlika med redakcijama

Leta 2008 je stranko Socialni demokrati popeljal do zmage na volitvah in nato postal predsednik 9. vlade Republike Slovenije. Mandat njegove vlade sta zaznamovala predvsem podpis arbitražnega sporazuma in afera s šestim blokom Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6). Pahorjeva vlada je 20. septembra 2011 prejela nezaupnico v Državnem zboru Republike Slovenije. Pahor je na sledečem kongresu stranke, kjer mu delegati niso zaupali ponovnega mandata predsednika stranke, napovedal kandidaturo na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2012|volitvah predsednik Republike Slovenije v letu 2012]]. Na volitvah je Pahor zmagal v prvem in nato še v drugem krogu proti tedanjemu predsedniku Danilu Türku. Funkcijo je začel opravljati 23. decembra 2012. Za ponovno kandidaturo se je odločil leta 2017 in v drugem krogu proti [[Marjan Šarec|Marjanu Šarcu]] osvojil še drugi mandat na mestu slovenskega predsednika.

 

Pahor se je očetu učitelju [[Franc Pahorju|Francu Pahorju]] in mami šivilji [[Iva Pahor Martelanc]] rodil 2. novembra 1963. Odraščal je v [[Šempeter pri Gorici|Šempetru pri Novi Gorici]]. Oče Franc je umrl, ko je Borut štel tri leta.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Biografija predsednika Boruta Pahorja|url=https://www.dnevnik.si/1042791078|website=Dnevnik|accessdate=2021-03-14}}</ref> V mladosti se je ukvarjal s kotalkanjem in manekenstvom. Nekaj časa je bil tudi menedžer sošolca, kasneje znanega glasbenika [[Gianni Rijavec|Giannija Rijavca]].<ref name=":0" /> Borut Pahor je leta 1987 diplomiral iz [[politologija|politologije]] s temo ''Prizadevanja neuvrščenih za mirno reševanje sporov med članicami gibanja'', za kar je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada in Zoretovo nagrado.

 

 

Ob volilnih kampanjah, predvsem v drugi, je poudarjal svoj objektivni položaj in pripravljenost sodelovanja s katero koli vlado. V predsedniških mandatih si je prizadeval tudi za dobre medsosedske odnose. Nekatera srečanja in skupne obeležitve so v javnosti vzbudile več polemik: 13. julija 2020 sta z italijanskim predsednikom [[Sergio Mattarella|Sergiem Mattarello]] položila vence k bazoviškim žrtvam in fojbam, skupaj sta se udeležila tudi vrnitve [[Narodni dom, Trst|Narodnega doma]] v [[Trst|Trstu]] slovenski narodni skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Pahor in Mattarella položila venca k spomenikoma v Bazovici #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/borut-pahor-bazovica-narodni-dom-trst-fojba-529826|website=siol.net|accessdate=2020-10-21|language=sl}}</ref> [[11. oktober|11. oktobra]] [[2020]] sta se z avstrijskim predsednikom [[Alexander Van der Bellen|Van der Bellnom]] skupaj udeležila 100. obletnice [[Koroški plebiscit|Koroškega plebiscita]].<ref>{{Navedi splet|title=Pahor: Zaznamovanje 100. obletnice koroškega plebiscita bo dan, pomemben za vso Evropo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pahor-zaznamovanje-100-obletnice-koroskega-plebiscita-bo-dan-pomemben-za-vso-evropo/531534|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-21|language=sl}}</ref> Za čas Pahorjevega prvega mandata je bil v Predsedniški palači uveden dan odprtih vrat ob vseh državnih praznikih, prav tako je vpeljal javno predstavitev kandidatov za nekatere javne funkcije (ustavni sodniki, guvernerji ipd.) v Predsedniški palači.

 

==== Seznam državniških obiskov ====