Filmska glasba: Razlika med redakcijama

 

Glasba v filmskem delu odmerja ritem dogajanja, določa občutek za prostor, podčrtuje dramatičnost situacij, predvsem pa vpliva na čustva gledalcev in poslušalcev. Pomen latinske besede »e-motio« ponuja razlago čustvovanja kot premikov v [[duševnost]]i, ki so posledica zaradi zunanjega dražljaja porušenega duševnega ravnovesja. Ko subjekt iz porušenega ravnovesja izvirajoče duševne napetosti ne more izravnati s takojšnjo akcijo, nastopi odloženo izravnavanje te napetosti, ki mu pravimo [[čustvo]]. Osnovni vzorec glasbe je prav igra [[melodija|melodičnih]], [[harmonija|harmonskih]], [[ritem|ritmičnih]], [[glasbeno izrazoslovje|dinamičnih]] in barvnih napetosti ter njihovih umetelno zadrževanih razrešitev. Ta strukturna enakost omogoča glasbi, da brez posrednikov spregovori človekovim čustvom. Glasbo najpogosteje dojemamo kot govorico čustev.

 

== Viri ==

== Glej tudi ==

* [[glasbene zvrsti]]

[[Kategorija:Glasba po zvrsti]]

{{normativna kontrola}}