Papeški slovenski zavod v Rimu: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Shabicht (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Shabicht (pogovor | prispevki)
Vrstica 38:
 
Zaradi prej opisanega je 31. maja 1960 pater [[Anton Prešeren]] na [[Kongregacija za semenišča in univerze|Kongregacijo za semenišča in univerze]] naslovil prošnjo za ustanovitev slovenskega cerkvenega zavoda v Rimu<ref>Škulj, 12.</ref>, ki bi nosil ime ''Institutum SS. Cyrilli et Methodii'' in bi lahko sprejel 10 duhovnikov<ref name="Škulj, 13">Škulj, 13.</ref>. 4. julija istega leta je kongregacija odgovorila in naročila pripravo statuta ter pravil; zavod pa je poimenovala kot ''Slovenski cerkveni konvikt'' (''Convitto ecclesiastico Sloveno'')<ref name="Škulj, 13"/>.
22. novembra 1960 je kongregacija izdala dekret o ustanovitvi Slovenskega zavoda v Rimu (''Collegium Slovenorum de Urbe'')<ref>Škulj, 15.</ref>.
 
Pet let pozneje, 4. novembra 1965, je [[Republika Italija]] Slovenskemu zavodu priznala položaj pravne osebe.
22. novembra 1960 je kongregacija izdala dekret o ustanovitvi Slovenskega zavoda v Rimu (''Collegium Slovenorum de Urbe'')<ref>Škulj, 15.</ref>. Sprva je bil zavod nastanjen na Via dei Colli 10<ref>Škulj, 16.</ref>, nato pa so se v študijskem letu 1966/67 preselili na Via Aurelia 476<ref>Škulj, 23.</ref> in leta 1971 na [[Apijeva cesta|Novo Apijevo cesto 884]], kjer se nahaja še danes<ref>Škulj, 29.</ref>.
 
22. novembra 1960 je kongregacija izdala dekret o ustanovitvi Slovenskega zavoda v Rimu (''Collegium Slovenorum de Urbe'')<ref>Škulj, 15.</ref>. Sprva je bil zavod nastanjen na Via dei Colli 10<ref>Škulj, 16.</ref>, nato pa so se v študijskem letu 1966/67 preselili na Via Aurelia 476<ref>Škulj, 23.</ref> in leta 1971 na [[Apijeva cesta|Novo Apijevo cesto 884]], kjer se nahaja še danes<ref>Škulj, 29.</ref>.
 
19. junija 1973 je [[papež Pavel VI.]] odlikoval Slovenski zavod v Rimu z naslovom ''papeški''<ref>Škulj, 38.</ref>. 22. novembra 1990 je zavod obiskal tudi [[papež Janez Pavel II.]], ki je ob tej priložnosti kot prvi papež maševal v slovenščini<ref>Škulj, 48.</ref>.