Hipnoza: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m dodal Kategorija:Hipnoza s pomočjo HotCat
Vrstica 1:
Hipnozo lahko opredelimo na več načinov. En način je spremljanje električnega ali magnetnega polja možganov. Enotne definicije ni.
'''Hipnoza''' je stanje [[zavest]]i (večkrat definirano kot [[alfa]] stanje), kadar je oseba večinoma zelo sugestibilna, možno pa je subjekt tudi privesti do stanj, ki bodo spremenila njegovo kasnejše vedenje. Obstaja veliko definicij same hipnoze, ki se med seboj v marsičem razlikujejo. Lahko bi rekli, da gre za spremenjeno stanje zavesti, v katerem smo v globljem stiku s seboj. V tem stanju se naš um umiri, telo je sproščeno. Stanje, ki ga doživimo v sami hipnozi je naše naravno stanje, občutek brezčasnosti in sprejemanje sebe in svoje lastne narave. Hipnoza se lahko uporablja tudi v terapevtske namene, saj omogoča spremembo na podzavestni ravni.
 
Ko merimo elektromagnetno aktivnost možganov, vidimo, da deluje z različno hitrostjo, odvisno od starosti osebe in glede na to, kaj dela, razmišlja. Odrasli osebai "utripa" nevronska mreža v taktu nad 13 Hz. Ko smo umirjeni, počivamo, gledamo televizor se možganska aktivnost zmanjša  in takt zdrsne na interval alfa, ki je med 7 in 13 Hz. Nižje je interval theta, takrat se takt možganov spusti na interval med 4 in 7 Hz. Še nižje je interval delta, ko je takt možganov med 0,5 – 4 Hz. Najboljši način je meritev aktivnosti možganov z jedrsko magnetno resonanco, ki zajame aktivnost celotnih možganov.
== Zgodovina hipnoze ==
 
Glede na to stanje možganov smo v hipnozi že v alfa stanju, v globoki hipnozi smo v theta stanju. Zelo globoki hipnozi, delta stanju, rečemo hipnotična koma.
 
Od rojstva do približno drugega leta starosti smo večino časa v delta stanju, nato smo večino časa do približno šestega, sedmega leta v theta stanju. V alfa stanju smo večino časa do približno 12 leta. Šele od 21. leta dalje smo večino časa v beta stanju.
 
== KAJ HIPNOZA JE IN KAJ NI ==
Hipnoza je stanje sproščenosti, včasih plitvo, včasih globoko, včasih izjemno globoko. Takoj na začetku pometimo z napačnimi, izkrivljenimi idejami o hipnozi. '''To ni ne spanje, ne meditacija.''' Povsem napačna je predstava, da je hipnoza globoko spanje, ko ne vemo, ne kje smo, ne kdaj, če sploh, se bomo zbudili. Pogosto vprašanje je, kako bomo pa hipnotiziranega zbudili. To je ideja, ki so jo razširjali nekateri iz kdo ve kakšnega razloga.
 
V hipnozi se zavedamo vsega okrog nas. Vendar nam ni kaj dosti mar za okolico. In tako tudi želimo, ko izvajamo hipnoterapijo. Pozornost želimo zadržati na našem glasu, ne na zvokih, ki dejansko nikoli ne izginejo. Tudi, če je okrog nas popolna tišina, je tu vedno zvok srca, dihanja. Zvok nas povezuje z življenjem. Tako kot starši včasih poslušajo, če novorojenček diha, ker je vse tako tiho.
 
Hipnoza nam da moč, da se lahko popolnoma osredotočimo na to, kar želimo, da se dogaja. Ker ne spimo, se tudi ne zbudimo. Pogosto je to pričakovanje, da v hipnozi nenadoma na nas pade črna zavesa, vse izgine in ničesar ne vemo, ne slišimo, ne vonjamo in ne vemo, kaj se je dogajalo in kje sploh smo. Vse pozabimo. Grozno, mar ne? In v moji praksi so bili nekateri kar razočarani, ker so to pričakovali, pa se nikdar ni zgodilo. Ker se ne more. Iz hipnoze je enostavni priti. Ravno nasprotno je, kot meni večina. Težje je priti v hipnotično stanje, ven ni težko.
 
Glede bujenja in navideznega spanja je tako: pomislimo na en dogodek, ko nam je bilo lepo, recimo smo se zunaj na travi igrali zanimivo igro s prijatelji. In nas pokliče mama, da je kosilo na mizi. Smo vse spustili iz rok in stekli k mizi? Morda, a ne vedno. To je enako, kot v hipnozi. V tem stanju nam je zelo lepo, čudovito. Nekateri že prvič opustijo vse misli, ki nas mučijo, vse, kar ne maramo, se umakne in čutimo sproščenost uma in telesa. Kdaj ste to občutili nazadnje? In zdaj, v tem čudovitem stanju občutenja vam nekdo reče, da odprite oči in se vrnite v stanje podivjanih misli in skrbi. Boste nemudoma skočili nazaj? Verjetno ne najrajši in ne vedno.
 
Marsikdo je celo jezen na tega, ki ga grobo, tako to občuti, prekine sredi občutenje globokega miru. Zato marsikdo ne odpre oči takoj in nepoučenemu se zdi, da se ne more zbuditi iz hipnoze. Kdor enkrat izkusi ta mir, ne želi takojšnje prekinitve.
 
Odkar so fantje iz Liverpoola v Evropo prinesli meditacijo in majhen, predvsem všečen delček vzhodne filozofije, se je začela širiti meditacija. Je hipnoza meditacija? Ne, daleč od tega. Razlika je velika in dobra novica je, da boste s hipnozo prejeli nov, bolj enostaven način iskanja miru. V meditaciji si skušamo čim bolj živo predstavljati, da smo nekje. Pri tem vključujemo čim več čutil. To je ena pot. Druga pot je ponavljanje običajno za nas besed brez pomena in na ta način skušamo iz uma odriniti vse ostale misli. To je dandanes zahtevno delo.
 
== INDUKCIJA ==
[[File:Photographic Studies in Hypnosis, Abnormal Psychology (1938).ogv|thumb|thumbtime=7|''Photographic Studies in Hypnosis, Abnormal Psychology'' (1938)]]
Tako se imenuje postopek, s katerim nekoga pospremimo v hipnotično stanje. Indukcij je veliko, nekatere so zelo hitre, hipne, malo daljše, nekaj deset sekundne bomo čez čas uporabljali pri delu z otroki, še daljše, terapevtske, so nekaj minutne ali daljše, recimo petnajst minutne.
Beseda '''hipnoza''' izvira iz besede [[hipnos]], ki pomeni [[spanje]], je pa tudi [[grški bog]] spanja.
 
Verjetno ste že videli kakšno indukcijo v uporabi. Nekdaj, v filmih, so kazali žepno uro, ki so jo zanihali in približali obrazu. Seveda se v filmu prikazuje nekaj, kar je dramatično. Tu gre za hipnotiziranje enega. Enako enostavno lahko hkrati hipnotiziramo sto, tisoč, milijon ljudi. A pojdimo po vrsti.
Korenine hipnoze segajo v 15. stoletje s hipnotiziranjem živali. Mnogi kmetje so ugotovili, da je možno živali privesti v stanje, ko se ne bodo več vedle po klasičnih vzorcih.
 
Najboljše indukcije ni, ker smo si vsi različni, okolje, v katerem delamo je tudi različno, zato sčasoma hitro ugotovimo, katera je najboljša za takratni namen.
Moderna hipnoza se je razvila šele z [[živalski magnetizem|živalskim magnetizmom]], ki ga je prakticiral [[Franz Mesmer]]. Čeprav je imel Mesmer veliko uspeha z zdravljenjem ljudi s pomočjo te tehnike, ga takratnja medicina ni sprejela. Šele John Elliatson je dokazal vpliv hipnoze s preučevanjem njenega vpliva na živčevje. Praksa operiranja, pri kateri pacienti niso čutili nobene bolečine, se je hitro razširila. Je pa še vedno veliko ljudi sprejemalo hipnozo kot [[šarlatanstvo]], mnogi hipnotizerji pa so jo uporabljali kot pripomoček za zabavanje ljudi.
 
Pri hipnotiziranju zelo nemirnih oseb morda dolga indukcija s počasnim sproščanjem ne bo učinkovala ali pa bo prav ta delovala. To je odvisno od naše presoje, ki bo sčasoma vse boljša in od okolja ter vzdušja, ki ga ustvarimo. Razumljivo je, da nam v začetku sem ter tja spodleti. To je del učenja. Če nam s prvo indukcijo ali prvim preskusom sugestibilnosti, s katerim smo načrtovali, da bomo osebo hipnotizirali, spodleti, takoj nadaljujemo in se odzovemo, kot da smo to pričakovali! Napaka je, da izrazimo nejevoljo ali celo pokaramo to osebo in ji naložimo krivdo, da se noče sprostiti. Ne delajte tega, ker boste izgubili zaupanje in pripravljenost otroka. Ko opazimo zunanje znake hipnoze seveda lahko nadaljujemo z indukcijo ali pa jo smiselno zaključimo in nadaljujemo s poglabljanjem.
== Metode ==
 
= KAKO ZAČETI =
* klasična
Najprej poglejmo dva temeljna kamna za uspešno delo.
Med hipnotizerji ne obstaja ena sama metoda, vendar se večina hipnotizerjev poslužuje indukcije hipnoze s sproščanjem in uporabo določenih [[hipnotične skripte|hipnotičnih skript]].
Ko je oseba hipnotizirana, jo poskuša hipnotizer privesti do določenih čustvenih stanj in jih nato povezati s trenutnimi, ki se jih želi oseba znebiti.
 
'''Prvi je''' '''primerno okolje'''. Pred začetkom dela poskrbimo za okolje, ki bo brez motenj ali vsaj s čim manj motnjami. To pomeni, da nikogar tisti čas ne pričakujemo na obisk, ugasnemo moteče naprave, kot so radio, TV, računalniki, telefoni. Najboljše jih je ugasniti, ker potem v kotičku pozornosti nismo več pozorni nanje. Nekateri otroci so že dokaj razrvani in se težko osredotočijo za več minut, nekateri že zgolj za nekaj sekund. Za takšne bomo uporabili posebno indukcijo. Najprej ugasnemo vse motilce pozornosti, nato nekaj časa uporabimo za miren pogovor ali pogovor, ki vodi v umirjenost.
* indukcija transa
Prvi je uvedel to tehniko [[Milton Erickson]] in dokazal, da je možno do hipnotičnega stanja privesti tudi tako, da hipnotizer »zmede« pacienta. Le ta zapade v manjši trans in postane zelo sugestibilen.
 
'''Drugi temeljni kamen je''' '''zaupanje''' med vama, vami. Brez zaupanja bo šlo težje. To je tudi razlog, zakaj ste starši najbolj poklicani in pristojni za reševanje, zdravljenje otroške duše. Komu zaupajo bolj, kot staršem? Nikomur, čeprav se včasih tako zdi ali sliši, da ni čisto tako, a ko gre zares, je najgloblji in najbolj čvrst temelj družina.
* s pripomočki
Nekateri hipnotizerji si pomagajo z mehanskimi pripomočki, v preteklosti so uporabljali večinoma za to, da je imel pacient možnost osredotočanja pozornosti.
 
Naslednji pomembni dejavnik je vaša '''samozavest'''. To izražamo z vsem, gibi, kretnjami, vsebino, pomenom besedam, zvokom in ritmom besed. Vse to skupaj kaže, kaj čutimo v sebi in kaj menimo o sebi. Vašega otroka najbolje poznate vi, zato zelo natančnih navodil ni moč dati. Poglejmo le splošne. Izražamo mehko odločnost, uporabimo trdilne stavke, ki so lahko v vprašalni obliki, kot na primer: »Taj, zdaj pa je že čas, da začneva …, kajne?«
== Uporabnost ==
 
V svetu odraslih načelno ne uporabljamo besed, kot so poskusiva; bova videla, kaj bo. Zato, ker to namiguje na našo neodločnost, nepripravljenost, neznanje. Pri otrocih je drugače, ker je to lahko že uvod v novo igro.
Uporaba '''hipnoze''' je dandanes zelo razširjena. Uporabljajo jo v kriminalistiki, sodobni medicini (operiranje brez [[anestezija|anestezije]]), v [[terapija|terapevtske]] namene in pa tudi za zabavo.
Nekateri jo uporabljajo v obliki [[avtohipnoza|avtohipnoze]]- samohipnoze za spremembo svojih navad. Samohipnoze se lahko nauči vsak, ki ima željo in voljo po spremembi svojih nezaželjenih stanj in odzivov na življenjske situacije. Samohipnoza je varna, naravna in učinkovita metoda.
 
= INDUKCIJA =
== Zmotna prepričanja o hipnozi ==
Tako se imenuje postopek, s katerim nekoga pospremimo v hipnotično stanje. Indukcij je veliko, nekatere so zelo hitre, hipne, malo daljše, nekaj deset sekundne bomo čez čas uporabljali pri delu z otroki, še daljše, terapevtske, so nekaj minutne ali daljše, recimo petnajst minutne.
Nekatere razširjene zmotne trditve o hipnozi:
* vse ljudi je možno hipnotizirati
* lahko se zgodi, da se pacient ne bo zmožen vrniti iz hipnotičnega stanja
* pacienta je možno pripraviti, da naredi nekaj proti svoji [[volja|volji]]
* bolj inteligentne paciente je težje hipnotizirati
 
Verjetno ste že videli kakšno indukcijo v uporabi. Nekdaj, v filmih, so kazali žepno uro, ki so jo zanihali in približali obrazu. Seveda se v filmu prikazuje nekaj, kar je dramatično. Tu gre za hipnotiziranje enega. Enako enostavno lahko hkrati hipnotiziramo sto, tisoč, milijon ljudi. A pojdimo po vrsti.
== Zunanje povezave ==
 
Najboljše indukcije ni, ker smo si vsi različni, okolje, v katerem delamo je tudi različno, zato sčasoma hitro ugotovimo, katera je najboljša za takratni namen.
 
Pri hipnotiziranju zelo nemirnih otrok morda dolga indukcija s počasnim sproščanjem ne bo učinkovala ali pa bo prav ta delovala. To je odvisno od naše presoje, ki bo sčasoma vse boljša in od okolja ter vzdušja, ki ga ustvarimo. Razumljivo je, da nam v začetku sem ter tja spodleti. To je del učenja. Če nam s prvo indukcijo ali prvim preskusom sugestibilnosti, s katerim smo načrtovali, da bomo osebo hipnotizirali, spodleti, takoj nadaljujemo in se odzovemo, kot da smo to pričakovali! Napaka je, da izrazimo nejevoljo ali celo pokaramo to osebo in ji naložimo krivdo, da se noče sprostiti. Ne delajte tega, ker boste izgubili zaupanje in pripravljenost otroka. Ko opazimo zunanje znake hipnoze seveda lahko nadaljujemo z indukcijo ali pa jo smiselno zaključimo in nadaljujemo s poglabljanjem. Samo mi vemo, kakšna in kako dolga je.
 
= PRIMER INDUKCIJE =
Počakamo, da oseba udobno sedi in zapre oči.
 
Rečemo:
 
Sedaj počasi in globoko vdihnite in zadržite dih za nekaj trenutkov. Sedaj izdihnite in medtem, ko izdihujete, dovolite vašim očem, da se zaprejo in naj napetost zapusti vaše telo. Kar sprostite vaše telo, največ kot se da v tem trenutku.
 
......
 
Sedaj prosim posvetite pozornost mišicam vaših vek in jih sprostite tako, da enostavno ne bodo delovale. Ko ste prepričani, da so tako sproščene, da dokler zadržujete to sproščenost na vaših vekah one enostavno ne delajo, zadržite to sproščenost in jih preizkusite, da se prepričate, da res ne delajo.
 
......
 
Sproščenost, ki ste jo dosegli na vaših vekah je enaka sproščenosti, za katero želim, da jo dosežete po celem telesu. Dovolite tej sproščenosti, da vas objame po celem telesu od glave pa do prstov na nogah.
 
......
 
Sedaj lahko še poglobimo to sproščenost. Čez trenutek vas bom prosil, da boste enkrat odprli in zaprli oči. Ko zaprete oči, je to signal, da se občutek te sproščenosti še deset krat poglobi. Dovolj je, da si zaželite, da se to zgodi in zelo enostavno boste to naredili. V redu, sedaj prosim odprite vaše oči .... in zaprite vaše oči in občutite to sproščenost, ki preplavlja vaše telo in vas vodi mnogo globlje. Uporabite vašo čudovito domišljijo in si predstavljajte, kako je vaše telo zavito v toplo odejo sproščenosti.
 
......
 
Lahko pa to sproščenost še poglobimo. Čez trenutek vas bom ponovno prosil, da še enkrat odprete in zaprete vaše oči in ko zaprete vaše oči, podvojite vašo trenutno sproščenost. Naj postane dvakrat globlja. Tako…. Sedaj odprite vaše oči… in zaprite vaše oči in podvojite vašo sproščenost… Lepo. Naj postane vsaka vaša mišica tako sproščena, da dokler zadržujete to sproščenost, nobena mišica vašega telesa ne bo delala.
 
......
 
Čez trenutek vas bom ponovno prosil, da odprete in zaprete oči. Ko zaprete oči, ponovno podvojite vašo sedanjo sproščenost. Naj postane dvakrat globlja. Tako …. Sedaj odprite vaše oči… zaprite vaše oči in podvojite vašo sproščenost… Lepo. Naj postane vsaka vaša mišica tako sproščena, da dokler zadržujete to sproščenost, nobena mišica vašega telesa ne bo delala.
 
......
 
Čez trenutek bom v zapestju prijel vašo (desno/levo, tisto, ki jo lahko dosežemo) roko, jo dvignil za nekaj centimetrov in jo nato spustil, da pade v vaše naročje. Če ste do zdaj sledili mojim navodilom, bo roka tako sproščena,  popolnoma ohlapna in mlahava, da bo, ko jo spustim, padla v vaše naročje kot mokra cunja. Vendar ne mi pomagati dvigovati, ker boste izgubili vašo sproščenost. Dovolite, da celotno dvigovanje opravim jaz, tako da, ko roko spustim, ta dobesedno pade v vaše naročje in vi dovolite sami sebi, da se še globlje sprostite.
 
…….
 
To je sedaj prava telesna sproščenost. Želim, da veste, da sta dve poti, dva načina, na katera se lahko sprostite. Lahko se telesno sprostite in lahko se umsko sprostite. Vi ste že dokazali, da se lahko telesno sprostite, sedaj vam bom pokazal, kako se lahko umsko sprostite. Čez trenutek vas bom prosil, da počasi in na glas odštevate od 100 navzdol in si med vsako številko enostavno rečete »Globoko sproščen-a«. Z vsako izgovorjeno številko podvojite umsko sproščenost, naj postane vaš um dvakrat bolj sproščen (miren, tih...). Če boste to naredili, bo vaš um že pri številki 98 ali naslednji, tako sproščen, da boste dejansko popolnoma izgubili vse naslednje številke iz svojega uma. Enostavno ne bo več nobenih številk za odštevanje. To lahko storite le vi, jaz tega namesto vas ne morem storiti. Te številke bodo odšle, če jim boste tako naročili. Sedaj začnite z idejo, da lahko to naredite in enostavno jih boste odstranili iz vašega uma.
 
......
 
Sedaj povejte prvo številko in podvojite umsko sproščenost.
 
Oseba: 100
 
Sedaj podvojite vašo umsko sproščenost. Naj številke začnejo bledeti
 
Oseba: 99
 
Podvojite vašo umsko sproščenost. Začnite odganjati številke. Odšle bodo, če jim boste dejali.
 
Oseba: 98
 
== ZUNANJI ZNAKI HIPNOTIČNEGA STANJA ==
Narava nam je podarila '''zunanje znake hipnotičnega stanja'''. Kdor ima te znake, je v hipnozi. Ti znaki so:
 
# trepetanje vek
# premikanje oči
# požiranje sline
# spreminjanje barve obraza
# premikanje rok, nog
# spreminjanje dihanja
# dobesedno razumevanje povedanega
# dostop do stresnih zapisov
# zmanjšana pripravljenost za govor
# zmanjšana presnova
# zvišan prag za bolečino
# povečana odpornost na okužbe
# zmanjšana telesna aktivnost
# ohranjanje strjevanja krvi
# absolutna osredotočenost pozornosti
# nadpovprečna občutljivost čutil
# nadzor refleksov in nezavednih živčnih aktivnosti
# zmanjšanje zavestnega nadzora
# vplivanje na biokemične procese (npr. zaustavitev vnetja kože pri opeklinah)
 
Najbolj pogost je '''prvi znak, trepetanje vek'''.
 
'''Drugi znak''', premikanje oči je tudi zelo pogost in značilen za aktivnost uma, kadar išče dogodke iz preteklosti, kar je podobno kot pri računalniku, pri katerem utripa lučka, ko išče podatke po disku. Opazili boste, da se ta aktivnost oči in vek poveča, ko otroku rečemo, naj, na primer, gre na določen pretekli dogodek in se vklopi spomin.
 
'''Tretji znak''' je tudi zelo pogost in se pojavi vsakih nekaj sekund. Ti znaki so pogosti in kadar se pojavijo, je oseba zanesljivo v hipnozi. Lahko je oseba v hipnozi, a nima nobenega od teh znakov.
 
Drugi zunanji znaki se največkrat pojavljajo kasneje, ko je oseba dlje časa ali  večkrat v hipnozi
 
== HIPNOTIČNI POJAVI ==
 
V dovolj globoki hipnozi lahko pride do nenavadnih pojavov. Pobliže si jih oglejmo dvanajst. To so: ideomotorika, amnezija, hipernezija, podoživljanje, regresija, progresija, asociacija, disociacija, časovno izkrivljanje, pohipnotična sugestija, pozitivna halucinacija in negativna halucinacija.
 
Ideomotorika pomeni, da misel povzroči premike. Hipnotiziranemu se zdi, kot da je roka pričela živeti svoje življenje in se recimo sama od sebe začne dvigati ali pa postane popolnoma toga. Občutek je nenavaden.
 
Amnezija je pozabljanje. Če hipnotiziranemu naročimo, naj določeno stvar, besedo, dogodek pozabi, se tako tudi zgodi. To se za zabavo uporablja pri odrski hipnozi, ko se oseba v hipnozi ne more spomniti svojega imena.
 
Hipernezija je obratni pojav od pozabljanja. Oseba v hipnozi, ki ji rečemo naj si živo zapomni besedo, dogodek, lastnost, tega zlepa ne pozabi. Ta pojav se ob pravilni strukturi uporabi pri zelo hitrem učenju tujih jezikov ali gradiva za izpit.
 
Podoživljanje pomeni, da gremo še enkrat skozi izbran dogodek in ga lahko, če se tako odločimo, močno občutimo. To se uporablja pri iskanju izvora travme.
 
Regresija, kot že pove beseda, pomeni potovanje po času nazaj. Gremo torej v preteklost.
 
Progresija pomeni potovanje po  času naprej, v prihodnost. To se uporablja pri reševanju recimo treme pri nastopu.
 
Asociacija pomeni povezovanje zaznave in občutenja. Primer je slaščičarna, ki nam prebudi lepo občutenje, ki izvira iz otroštva, ko nas je babica peljala na sladoled. Zadošča že vonj, ki sproži spomin in občutek. V hipnozi ustvarjamo nove povezave, ki nam koristijo, medtem ko z razklenitvijo ali disociacijo prekinemo povezave, ki nam škodijo.
 
Do časovnega izkrivljenja pride samodejno v hipnozi, saj globlje ko gremo, počasneje teče čas. Če smo eno uro v globoki hipnozi, se nam to zdi pet, deset minut.
 
'''Pohipnotična sugestija je to, kar dela večina začetnikov, ko osebi v hipnozi prebere besedilo takšne sugestije. Ta način, ki je v široki uporabi, ne deluje, ker je to mnogokrat nasilje. Ko nekomu, ki je v hipnotičnemu stanju, beremo grozljiv opis dežele kadilcev, osebo res s tem prestrašimo in verjetno nekaj časa ne kadi, a na ta način ničesar ne rešimo, ker prvotni vzrok ostane nedotaknjen, osebi pa naložimo dodatno grozo, ki je ima verjetno že tako in tako preveč.'''
 
Pozitivna halucinacija je zanimiv pojav, ko oseba v hipnozi vidi, kar dejansko ne obstoja. Vidi na primer orla, ki leta po prostoru. Negativa halucinacija je obraten pojav, ko oseba v hipnozi ne vidi, nekaj kar dejansko obstoja. Gleda svoj plašč, a ga ne vidi. Še posebej je zanimiva takšna halucinacija, ko držimo za hrbtom predmet ali napis, tako da ta oseba tega po naših merilih ne more videti. Zatem sprožimo negativno halucinacijo, da ne vidi osebe, ki za hrbtom drži ta predmet. Zgodi se, da pove, kateri predmet je to ali prebere napis na papirju.
 
== KAJ ZNA ODLIČEN HIPNOTERAPEVT ==
Branje besedil (skript) je začetni korak, ki je namenje zgolj za učenje začetnik kot trening, pri katerem začetnik razvija občutljivost in dar opazovanja. odgvoorno delo tega ne vsebuje, s tem se takoj ločijo začetniki od drugih. Ko želite ugotoviti, ali je hipnoterapevt nadpovprečen, vprašajte ali bere skripte. Če jih bere, rajši pojdite drugam.
 
V hipnozi gremo lahko kamorkoli v času življenja, tudi v čas nosečnosti mamice. Večina težav izvira iz prvih petih let življenja in tja s spominom ne moremo. Hipnozo uporabljamo za naravnavanje hrbtenice, sistemsko sprostitev napetosti, reševanje posledic travm, izboljšanje športnih rezultatov (ne z branjem skripte, seveda), kot pomoč pri hujših opeklinah (če to naredimo v dveh urah po dogodku, zelo verjetno ohranimo kožo), reševanje alergij, reševanje astme (oboje zelo hitro in zelo uspešno), reševanje tesnob, depresij, .. Zelo dober hipnoterapevt zna pristopiti tudi k reševanju odvisnosti (alkohol, droge, uspešno, vendar dolgotrajno), hujših duševnih stanja (uspešno, vendar dolgotrajno), ADHD, ...
 
Pri uspešnosti reševanja težav je bistveno znanje, izkušnje in nenehno učenje, leta dolgo (ne le en kratek tečaj).
 
== OTROŠKA HIPNOTERAPIJA ==
'''Otroška hipnoterapija je najbolj primerna za starše, stare starše, terapevte, ki se želijo posvetiti reševanju otroških stisk.'''
 
otroci so pogosto v hudih stiskah. Dlje časa, ko te stiske trajajo, hitreje se razvijejo trajnejša, doživljenjska stanja, kot so tesnobe, nespečnost, mora, panični napadi, temne misli, brezup. Odrasel človek, ki doživlja vse to, bo naredil, vse, kar je v njegovi moči, da najde pot, ki vodi proti lepšemu ali da vsaj za kratek čas ne občuti tega.
 
Pri stiskah otrok smo največkrat odvisni od drugih, ki znajo najti stik z našimi otroci in imajo znanje ter izkušnje ali pa tudi ne. S pogovorom z otrokom v stiski vsekakor zmanjšamo njegovo breme.
 
Naši možgani imajo ohranitveni mehanizem, ki zelo hude izkušnje, občutenja, odmakne iz vsakodnevnega zavedanja. Ker je s tem nemogoče živeti. Dobro se to vidi pri odraslih, ki se o tem pogovarjajo in skušajo spomniti, kaj se je zgodilo, kateri je bil prvi prožilni dogodek travmatičnih posledic, ki jih čutijo danes. Vendar se je skoraj nemogoče spomniti, kaj se je dogajalo, zgodilo v otroštvu.  Ker tako deluje naravni mehanizem odmikanja, pozabljanja (»potlačitve«). Nekateri se zato skoraj ne spomnijo svojega otroštva, spomin jim seže le do recimo sedmega leta, prvih sedem let je zavitih v temo. Ničesar se ne morejo spomniti pred tem. Nenehno poskušanje spomniti se, kaj se je dogajalo takrat, ne more rešiti današnjih težav, celo nasprotno, poveča jih. Ker to je podobno, kot bi drezali v staro rano, ki bi se zato odpirala in krvavela, se zagnojila, a še vedno ne bi vedeli, kdo in čemu nam jo je zadal. Zato pogovor ne vodi daleč naprej, bolj utrjuje obstoječe stanje. .
 
Znanje hipnoterapije vrača moč reševanja stisk otrokv roke najbližjih, ki najboljše poznajo svoje otroke?
 
'''Otrošk'''a hipnoza je dokaj neznano področje. T'''o je nežno orodje, metoda z veliko močjo. Nauči se je lahko vsakdo z dovolj pretanjenim občutkom za sočloveka in razumevanjem njegovih stisk.'''
 
== KAJ REŠUJE OTROŠKA HIPNOTERAPIJA? ==
Za uspešno delo je dobro vedeti, kaj otroška hipnoza rešuje, kaj se dogaja in kakšen bo razvoj otroka brez takojšnjega reševanja.
 
'''Najbolj pogosti in poznani stanji sta: PTSD – ponavljajoča se motnja, ki je posledica hujših doživljanj in ADHD – motnja pomanjkanja pozornosti zaradi pretiranega hlastanja za dražljaji.'''
 
Za lažje razumevanje nastanka te težave pojdimo v preteklost, v grozno pustolovščino, ki se je zgodila pred več kot pred petimi desetletji, v Vietnam. Zato, ker je bilo dogajanje z mladimi moškimi po vrnitvi domov dobro raziskano in opisano. Enako se dogaja z vsemi, ki pridejo domov iz takšnih okoliščin.
 
Za hip poglejmo v doživljanje takšnega posameznika. Ves dan, ko spi in ko je buden, je okrog njega stalna življenjska nevarnost, ki se lahko skriva, tega seveda ne ve, v grmu, za drevesom, v torbi otroka, ki gre nasproti, v vreči, ki jo nosi ženska, ki prihaja z desne strani, pod krožnikom, .. Tega se nenehno zaveda. Kot smo že omenili, je zvok povezava z življenjem. Sluh je čutilo, ki v živjenju nikdar ne ugasne. Tudi, ko spimo, slišimo vse. Tudi, ko smo na primer v umetni komi, slišimo vse. Seveda se tega ne spomnimo, a slišimo vedno vse. Še posebej v naravi je zvok, sluh, nadvse pomemben. Več o sluhu in organu, ki ga podpira in o pojavu, tinitusu, ki nastane, ko ni dovolj energije v tem organu, boste našli v knjigi '''Starodavna umetnost zdravljenja – tradicionalna evropska medicina.'''
 
Zaradi tega mehanizma, ki omogoča preživetje, slišimo in se odzivamo na zvoke tudi v spanju. Vrnimo se v Vietnam. Povsod in vedno preži nanj nevarnost, morda v obliki razstreliva, … Človek brez trajnih posledic tega ne more preživljati dlje časa. Zdaj smo govorili o ekstremnem okolju. Kaj se zgodi takrat? V naših možganih se vse to trajno vtisne in ta vtis tega časa je od takrat dalje vedno prisoten in vedno na preži. Zato, da se v primeru ponovitve ogroženosti takoj sproži obrambni mehanizem. Takrat ni časa za razmišljanje, ne moremo razmišljati in odločimo se nezavedno, nagonsko, kar se zgodi v hipu.
 
In kaj lahko sproži obrambni mehanizem? Vse, kar je enako ali zgolj podobno prvotnim okoliščinam in takratnim zaznavam. Torej drevo, torba, ki jo nosi otrok, enak ali podoben vonj, zvok, veter, morski val, okus, silhueta, senca, vse, kar smo takrat zaznavali, tudi sovražno nastrojena oseba, ki zdaj stoji pred nami.
 
Takšen človek ob določenem zvoku, recimo poku izpušne cevi, lahko začuti izjemen strah, paniko, ki je ne more razumsko, logično ustaviti. To je močnejše od vsakega poskusa preusmerjanja pozornosti na kaj lepega. Ko se sproži preživetveni nagon, logike več ni. Takrat se človeku v takšnem stanju lahko prikažejo tudi prizori, ki so takrat, ko so se zgodili, povzročali grozo. Pogoste so tudi moraste sanje, ki se ponavljajo vsako noč leta in leta. Zdi se, da se tak človek zatakne v času preteklosti in odslej ne more naprej.
 
Vendar nimamo vsi enakih posledic. Ker smo različni. Pomembno je vedeti, da smo različni, različno tudi občutimo okoliščine in razvijejo se različne posledice.
 
Pomembno je razumeti, da gre za to, da smo neenaki in se različno odzivamo in dojemamo ta svet. Otrok, ki dobi vse, kar želi in še več, tako pogosto ravnajo starši, ki so bili v otroštvu prikrajšani, se ko odraste, mnogo težje sooči s pomanjkanjem. Takšnega človeka lahko že prva hujša kriza popolnoma spodnese in pade v depresijo, celo samomor. Mnogo težje se je spopadati s težavami prvič po dveh desetletjih gladkega življenja in pomanjkanja preizkušenj, vedeti kako se soočiti s težavami, ko prvič ugotovimo, da svet ne deluje tako, kot smo menili do takrat. Odstranjevati vse ovire in otroka obremeniti z nenehnimi odločitvami, kaj želi, da se zgodi, mu dovoliti, da izbere, kar mu v tistem hipu srce poželi, ni vedno dobra ideja.
 
Če se zdaj vrnemo v današnji čas, je pomembno vedeti tudi to, da ne gre toliko za okoliščine, seveda so pomembne, gre predvsem za to, kako posameznik doživlja te okoliščine. Nekateri otroci ne bodo občutili ničesar slabega in ne bodo imeli nobenih negativnih posledic.
 
Kdor pa je to obdobje te okoliščine doživel kot grozo, bo brez reševanja posledic teh stisk imel vse hujše posledice. Čas nam v tem primeru ne pomaga, sčasoma ne gre na boljše, pač pa vedno na slabše. Zato je treba ukrepati čim prej, zdaj.
 
Pogosta je tudi napaka, ko se želi otroka zavarovati pred hudim, morda le enim dogodkom, kot je na primer smrt dedka, s katerim sta imela globoko vez, in se ga odmakne stran. Ali morda nesreča, kot se je zgodila sošolki, ki je padla v globok jarek. Odrasli pogosto naredijo hudo napako, ko se trudijo takšen dogodek čim prej pospraviti v omaro zgodovine, ki ne obstaja v današnjem času. O tem se družina ne sme več pogovarjati, to postane tabu tema. Prepoved dobijo tudi sorodniki.
 
Posledice za otroka so sorazmerne z doživljanjem staršev. Starša sta prvi in najmočnejši svetilnik za otroka. '''Starša lahko ponudita le njun pogled na svet, ki ga doživljata in njune besede tega ne morejo bistveno spremeniti.'''
 
== POGOSTA VPRAŠANJA O HIPNOZI ==
V: Se lahko tega nauči vsak?
 
O: '''Nauči se je lahko vsakdo z dovolj pretanjenim občutkom za sočloveka in razumevanjem njegovih stisk'''.
 
V: Kako naj izberem dobrega hipnoterapevta?
 
O: Najprej poglejte spletno stran. Če zna zgolj brati skripte (to se vidi, ker piše kajenje, samozavest, ...), to ni najboljša popotnica. še posebej bodimo pozorni pri izbiri hipnoterapevtke, hipnoterapevta za otroške težave.
 
V: kje se lahko sam/a naučim uporabe hipnoze? Predvsem me zanima knjiga, saj smo se tako učili v šoli.
 
O: Trenutno je na voljo za samostojno učenje knjiga '''Hipnoza in hipnoterapija - priročnik za samostojno učenje'''.
 
 
Zunanje povezave
[[Kategorija:Psihologija]]
[[Kategorija:Hipnoza| ]]
{{normativna kontrola}}Tradicionalna evropska medicina – Tradicionalna evropska medicina (tradicionalna-medicina.si)
{{normativna kontrola}}
 
Hipnoza in hipnoterapija – priročnik za samostojno učenje – Tradicionalna evropska medicina (tradicionalna-medicina.si)